Predsednik vlade Robert Golob je z mize uspel umakniti kolobocijo okrog referendumov o obrambnih izdatkih in članstvu v Natu, kar mu je, sodeč po anketi Mediane za POP TV, koristilo. Prav tako je, glede na prejšnji mesec, nekaj odstotnih točk višja podpora vladi, ki pa še vedno komaj seže čez tretjino.
Povprečje junijskih anket in njegova preslikava na virtualni parlament pa kažejo, da nobeden od političnih polov ne bi zmogel sam sestaviti vlade, med njima pa bi bila populistična Resni.ca, katere voditelj Zoran Stevanović se zaklinja, da se ne bi povezal ne z Golobom, ne z Janšo.
Seveda pa mora najprej dejansko priti v parlament, kar bo Resni.ci mnogo težje, kot bi neuki opazovalec sklepal glede na ankete. Obenem bosta jeseni karte premešala Vladimir Prebilič in menjava na predsedniškem mestu NSi, pišemo v komentarju.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi, ki jo je objavila POP TV, 23 % vprašanih volilo SDS (-0,5 ods. točke), 17 % Gibanje Svoboda (+1,8 ods. točke), tretji bi bili s 5,1 % Socialni demokrati (+0,6).
Sledijo Logarjevi Demokrati s 4,6 % (+0,2), Resni.ca s 4,1 % (+0,3), Levica 3,4 % (+1), NSi 2,9 % (- 0,7 %), SLS 2,8 % (+0,5) SNS 2,0 %, Piratska stranka 1,7 %, Vesna 1,2 % itd.. Neopredeljenih je petina anketirancev.
Delo vlade podpira 34,6 % vprašanih, nasprotuje ji 54 %. Med posameznimi politiki je najvišjo povprečno oceno dobila Nataša Pirc Musar (3,12) pred Matjažem Hanom, Anžetom Logarjem, Urško Klakočar Zupančič, Klemnom Boštjančičem in Vladimirjem Prebiličem.
Rahla prednost desnega bloka, a ne dovolj za absolutno večino
Če združimo rezultate opredeljenih anketirancev štirih julijskih anket, kar omogoča stran volilna-napoved.si dobimo naslednje odstotke podpore ter razdelitve sedežev v virtualnem parlamentu.
SDS bi imela 33 poslancev, kar je enako kot meseca junija. Gibanje Svoboda bi jih imelo 23, enega manj kot mesec poprej. SD bi z desetimi poslanci dva pridobil, Demokrati bi glede na junij enega izgubili, NSi, Levica in resnica pa bi jih imeli enako kot pretekli mesec.
Razmerje sedežev med levim in desnim blokom (pri čemer Resni.ce ne štejemo k nobenemu) bi bilo 38:45 v prid desnosredinske opcije. V mesecu dni je levi pol na račun desnega pridobil en sedež, kar bi v praksi pomenilo, da nihče brez Resni.ce, ali glasov poslancev manjšin, ob takšnem rezultatu ne bi imel dovolj sedežev za sestavo vlade. Seveda pa so to zgolj špekulacije v okoliščinah julijskih anket. Do volitev se bodo še v marsičem spreminjale.
Ker se razmerja med poloma bistveno ne spreminjamo – kot smo že zapisali, se bodo karte ponovno premešale po jesenskem vstopu stranke Vladimirja Prebiliča in menjavi na čelu NSi – se osredotočimo na fenomen Resni.ce.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki