Evropska podjetja se še naprej soočajo z bistveno višjimi cenami energije v primerjavi z ZDA in Kitajsko, razkriva nova analiza Centra za preučevanje demokracije. Leto dni po poročilu nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je opozorilo na gospodarsko stagnacijo EU zaradi dragih energentov, ostaja cenovna dostopnost največja grožnja energetski odpornosti Evrope, poroča Politico.
Analiza ugotavlja, da so evropske države v zadnjih treh letih postale kar petkrat bolj izpostavljene cenovnim šokom. V Srednji in Vzhodni Evropi so maloprodajne cene energije še vedno 40–70 odstotkov višje kot pred krizo, kar ogroža konkurenčnost podjetij na globalnem trgu in zaupanje državljanov. Martin Vladimirov, soavtor poročila, poudarja, da visoke cene ogrožajo ne le gospodinjstva, temveč tudi sposobnost podjetij za globalno konkurenčnost.
Draghi je lani opozoril, da so cene elektrike v EU dva- do trikrat višje kot v ZDA, cene zemeljskega plina pa štiri- do petkrat višje, kar je posledica pomanjkanja naravnih virov in neučinkovitega skupnega energetskega trga. Priporočil je obsežne naložbe v zastarela električna omrežja, ki bi do leta 2030 zahtevale 584 milijard evrov, do leta 2050 pa do 2,29 bilijona evrov. Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen pripravlja prenovo omrežij, ki bo predstavljena letos.
Pozitivna novica je zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in nafte, saj EU načrtuje popolno opustitev uvoza iz Rusije do leta 2028. Novi dobavitelji že povečujejo proizvodnjo, EU pa je uvedla akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, ki vključuje možnost naložb evropskih podjetij v ameriške projekte utekočinjenega zemeljskega plina. Kljub temu poročilo svari, da bi lahko neuspeh pri odpravljanju energetskih razlik med državami poglobil regionalne neenakosti in ogrozil gospodarsko suverenost ter podnebne cilje EU.
Komentirajo lahko naročniki