Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in izvršna podpredsednica Henna Virkkunen sta danes predstavili včeraj napovedani EU Kids Act, s katerim želi Evropska komisija odgovornost za varnost otrok prenesti s staršev na tehnološka podjetja.
Predlog posega v družbena omrežja, AI-chatbote, spletne igre in preverjanje starosti ter uvaja skupna pravila za postopno vstopanje otrok v svet družbenih omrežij, platformam pa nalaga, da varnost svojih storitev dokažejo, preden jih ponudijo mladoletnim.
»Danes naši otroci uporabljajo najnaprednejše tehnologije, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih. Tehnologije, ki niso bile nikoli zasnovane z mislijo na njihovo dobrobit. Z našim Aktom KIDS obračamo dokazno breme – platforme bodo morale dokazati, da so varne že po svoji zasnovi. Staršem pa znova dajemo več nadzora in jim zagotavljamo orodja, s katerimi bodo lahko svojim otrokom pomagali varneje krmariti po spletnem svetu,« je v uvodu dejala predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Ukrepe s skupnim imenom EU Kids act je utemeljila z znanstvenimi dognanji o vplivu časa pred zasloni na otrokove možgane: »Mladi v Evropi na zaslonih preživijo povprečno od štiri do šest ur na dan. Tisti, ki so družbena omrežja začeli uporabljati pred desetim letom, pa sedem do osem ur. Vsak dan. To je skoraj poln delovni dan odraslega.«
»Starši ne morejo tekmovati z algoritmi in tega jim tudi ne bi smeli nalagati,« je dejala. Po njenih besedah platforme pozornost otrok spreminjajo v prihodek: »Algoritmi se učijo iz našega vedenja in ga izkoriščajo, da klikamo, se odzivamo in nadaljujemo drsenje.«
Virkkunenova je cilj opisala takole: »Velika tehnološka podjetja ne bodo odločala, kako naši otroci preživijo svoje dneve. Staršem in skrbnikom želimo dati moč, ne da bi nanje prevalili vso odgovornost.«
Kaj bi morale spremeniti platforme?
- Zasvojljive funkcije: varnostne obveznosti zajemajo družbena omrežja, videoplatforme, spletne igre, AI-chatbote in AI-spremljevalce (companions). Prepovedani bi bili neskončno drsenje brez ustavitvenih točk, manipulativni nagrajevalni mehanizmi, obvestila med spanjem in priporočilni sistemi, ki s profiliranjem mladoletnike vlečejo v vedno bolj škodljive vsebine. Virkkunenova je poudarila tudi prepoved personaliziranih oglasov otrokom.
- Zasebnost: profili mladoletnikov bi bili privzeto zasebni, dostop do lokacije, kamere in mikrofona pa izključen. Neznanci jim ne bi mogli pošiljati nezaželenih sporočil. Na voljo za skrbnika bi morali biti blokiranje in utišanje uporabnikov, upravljanje časa ter prilagajanje in ponastavljanje priporočil.
- Umetna inteligenca: »AI-chatboti in AI-spremljevalci ne bodo več smeli delovati kot človeški prijatelji na način, zaradi katerega bi otroci postali čustveno odvisni od njih,« je dejala Virkkunenova. Privzeto bi bili izključeni, brez prenašanja prejšnjih pogovorov v nove. Morali bi biti preprosto izklopljivi, ponudniki pa bi tveganja preverjali pred uvedbo in spremljali pozneje.
- Preverjanje starosti: spletne storitve in trgovine z aplikacijami bodo morala uporabljati orodja za preverjanje starosti. Družbena omrežja in videoplatforme bi starost preverjala ob odprtju računa; pri obstoječih bi uporabljala denimo starost računa ali podatke o kreditni kartici. Evropska aplikacija ne hrani dokumentov ali biometričnih podatkov in platformi razkrije le izpolnjevanje starostnega pogoja.
- Nadzor: največje platforme bi načrte skladnosti predložile Komisiji in neodvisnemu revizorju. Komisija bi lahko zahtevala popravke, preiskave pa naj bi zaključila v 90 dneh. »Če je funkcija zasvojljiva, jo morajo odstraniti. Dokler se to ne zgodi, otroci in mladoletniki nimajo dostopa do te platforme,« je pojasnila von der Leynova. Torej gre za obrnjen mehanizem, kjer bodo morale platforme najprej dokazati, da so za otroke varne, šele nato bi bile dostopne otrokom. Preiskave naj bi bile končane v 90 dneh.
Kids Act dopolnjuje Akt o digitalnih storitvah. Predlog podpira širše javno razpoloženje, saj kar 92 odstotkov Evropejcev meni, da je treba spletno zaščito otrok dodatno okrepiti.
Kolegij komisarjev je predlog odobril danes, vendar ta še ne velja, saj ga morata obravnavati in potrditi še Evropski parlament in Svet EU.
EU pripravila Kids Act tudi na podlagi ugotovitev slovenskih otrok in staršev
Evropski predlog ni nastal brez podlage, ampak na podatkih otrok, ki preživijo pretirano časa na zaslonih različnih naprav ter družabnih omrežij. Pri mlajših, starih od 13 do 18 let, Flash Eurobarometer kaže, da so slovenski mladostniki ocenili, da med vikendom pred zasloni preživijo povprečno 5,1 ure na dan. To je manj od povprečja EU, ki znaša 6,1 ure, vendar še vedno pomeni skoraj tretjino dnevnega časa, ko so budni.
Slovenski starši pogosteje kot evropsko povprečje opažajo, da otrokom zaradi buljenja v zaslone in družbenih omrežij zmanjkuje časa za družino, hobije, gibanje in osebna srečanja. Pogosteje omenjajo tudi utrujenost in utrujene oči. To niso dokazi, da so zasloni povzročili te težave. Raziskava kaže povezanost, ki je izrazitejša pri mladostnikih z največ časa pred zasloni.
Tudi izpostavljenost ni omejena na klasične družbene medije. Med spletnimi izkušnjami, o katerih poročajo slovenski starši, izstopajo zavajajoče informacije, težko prepoznavne vsebine umetne inteligence, promocija iger na srečo in sovražni govor. Prav zato Kids Act poleg družbenih omrežij zajema tudi video platforme, spletne igre ter nekatere AI-chatbote in spremljevalce.
Najmočnejše politično sporočilo raziskave prihaja od staršev. Dodatne starostne omejitve podpira 62 odstotkov slovenskih staršev, osem odstotnih točk več od povprečja EU. Polovica jih zahteva tudi boljše izvajanje že obstoječih pravil. Podatki tako ne kažejo le želje po novih prepovedih, temveč tudi nezadovoljstvo z načinom, kako platforme uveljavljajo pravila, ki že obstajajo.
Komentirajo lahko naročniki