Kje se v Evropi živi bolje – v državah s pretežno levimi ali desnimi vladami?

Smo tik pred volitvami. Ena in druga stran nas vneto prepričujejo o tem, koliko slabše bo za vse nas in kako globoko bomo potonili, če zmaga nasprotna stran. Levi pravijo, da se bomo v ponedeljek 23. marca zbudili v diktaturi, ženske bodo prisiljene rojevati otroke, prisluškovali vam bodo pri nedeljskem kosilu, dom za ostarele bo postal tako drag, da se bo bolj splačalo imeti mamo doma …

Desni pa pravijo, da bo gospodarstvo propadlo in Slovenci bomo izumrli. Po eni strani nas preplavili nazadnjaški migranti, po drugi strani pa bo LGBT klika prevzgojila naše otroke. V najboljšem primeru bodo imeli psa namesto otroka, v najslabšem pa bodo spremenili spol. 

Družbeno politično ozračje je seveda pregreto, zato se je bolje kot na mnenja in projekcijo svojih strahov, opreti na podatke. Na ravni EU smo za to tisočletje (se pravi 26 let) pregledali in primerjali, katere države so imele bolj leve in katere bolj desne vlade in v katerih se bolje živi in je več blaginje za povprečnega državljana. Kot primerljivo evropsko demokracijo smo dodali še Združeno kraljestvo.

Seveda analiza ni povsem enoznačna, saj politične oznake “leva” in “desna” v različnih državah ne pomenijo povsem istega. Nemška desnica je tako v državo nekritično spustila preko milijon migrantov, malteška leva vlada pa ima eno najbolj restriktivnih zakonodaj o splavu. Kljub temu pa takšna primerjava vseeno ponudi zanimivo sliko širših političnih vzorcev in pokaže, v kakšnih sistemih ljudje dolgoročno praviloma živijo bolje.

Za merilo smo vzeli štiri ključne elemente: tržno gospodarstvo, močno državo, zaupanje v državne institucije in nizko korupcijo. Prav tak okvir blaginje zagovarja tudi OECD, ki opozarja, da stanje države ni odvisno le od gospodarske rasti ali BDP, temveč tudi od zdravja, dela, varnosti, stanovanjskih razmer, medosebnih odnosov, okolja in zaupanja v družbo ter institucije.

Evropske vlade od leta 1990

V EU so bile v zadnjih 35 letih zelo pogoste koalicije, tehnične vlade in sredinske kombinacije, zato je bolj smiselno kot na strogo desne in leve, države deliti na pretežno desnosredinske, pretežno levosredinske in izrazito mešane. Za tak pregled je zelo uporaben ParlGov projekt, ki zbira zgodovino vlad in kabinetov posameznih evropskih držav.

Pretežno desne/desnosredinske vlade: Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Združeno kraljestvo. V teh državah so večji del obdobja prevladovale krščanskodemokratske, konservativne, liberalno-desne ali nacionalno-konservativne vlade.

Pretežno leve/levosredinske vlade: Malta, Portugalska, Slovenija, Španija. To so države, kjer so v precejšnjem delu obdobja ton dajale socialdemokratske, socialistične ali širše levosredinske koalicije.

Slovenija je bila od osamosvojitve pretežno levosredinsko vodena država z občasnimi izrazitejšimi desnosredinskimi prekinitvami.

Mešane oz. težko določljive kot pretežno leve ali desne vlade: Danska, Švedska, Belgija, Bolgarija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Romunija, Slovaška. V teh državah so bile pogoste menjave oblasti, široke koalicije ali pa tako močan center, da bi bila groba oznaka “leva” ali “desna” zavajajoča.

Kvaliteta življenja v evropskih državah

Gospodarsko gledano so najmočnejše evropske države Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Španija. Po podatkih OECD Well-being Data Monitorja pa se najbolje živi v stabilnih socialno-tržnih demokracijah severne in zahodne Evrope, predvsem na Finskem, Danskem, Islandiji, Švedskem, Nizozemskem, Norveškem, v Švici in Luksemburgu. OECD pri tem poudarja, da blaginje ne določa le BDP, ampak širši splet kazalnikov sedanje in prihodnje blaginje.

Gospodarsko gledano so najslabše postavljene predvsem manjše in šibkejše evropske države z nizkim skupnim BDP, kot so Malta, Ciper, Estonija, Latvija in Bolgarija, medtem ko po širši kakovosti življenja, razvoju in institucionalni trdnosti med slabšimi v EU pogosteje izstopajo Bolgarija, Romunija, Madžarska, Slovaška in deloma Grčija. Transparency International opozarja na slabšanje integritete oblasti in težave z nadzorom ter korupcijo v delu srednje in jugovzhodne Evrope.

To seveda ne pomeni, da so te države “najslabše” v vsakem pogledu, ampak da se pri njih pogosteje prekrivajo šibkejše gospodarstvo, nižja razvitost, manj zaupanja kot v severni in zahodni Evropi.

Države, ki dobro napredujejo

Takšna primerjava je seveda nujno nepopolna, saj države niso startale z istega izhodišča. Zlasti države, ki so se po letu 1990 osvobodile socialističnega sistema, niso vstopile le v novo gospodarsko ureditev, ampak so morale skoraj od začetka graditi tudi demokratične institucije, politično kulturo, odgovorno elito in državljansko zavest, brez katerih ni mogoče pričakovati enako hitrega razvoja kot v starih zahodnih demokracijah.

Če pogledamo države, ki v zadnjih desetletjih očitno napredujejo, posebej izstopajo Poljska, Estonija, Litva, Češka. Gre za države, ki so iz zelo različnih izhodišč uspele izboljšati gospodarsko uspešnost, razvojne kazalnike, kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi integriteto države, zato danes vse težje veljajo za “vzhodnoevropsko periferijo”, ampak vse bolj za del uspešnejšega evropskega jedra.

Kaj pa Slovenija?

Med zgornje države je dolgo sodila tudi Slovenija, ki je veljala za zgleden primer uspešne postsocialistične tranzicije. Toda v zadnjih letih se zdi, da je ta prednost začela kopneti: država sicer ostaja nadpovprečno urejena in varna, vendar je njen razvojni tempo vse manj prepričljiv, gospodarska dinamika pa precej manj izrazita kot pri nekaterih primerljivih državah srednje in vzhodne Evrope. Evropska komisija za Slovenijo napoveduje razmeroma zmerno rast, medtem ko države, kot sta Poljska ali Hrvaška, rastejo hitreje. Hkrati pa Slovenija po kakovosti življenja ostaja visoko.