Kitajski zmaj se je zbudil – absolutna prevlada Kitajske na področju kritičnih tehnologij

15. 7. 2025, 06:31

5 minut branja
Deli

Majski govor predsednice Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu je v medijih odmeval predvsem zaradi ovacij, ki jih je od skrajno levega roba parlamenta prejela, ko je dogajanje v Gazi označila za genocid.

A morda več pozornosti bi si zaslužila njena omemba študije, ki je pokazala, da na področjih modernih tehnologij in kritične infrastrukture ZDA vse bolj izgubljajo svoj primat na račun Kitajske – držav Evropske unije pa med vodilnimi sploh ni na nobenem obravnavanem področju. 

Avgusta 2024 je Avstralski inštitut za strateške politike (ASPI) objavil obsežno poročilo, poimenovano Sledilnik kritičnih tehnologij. Gre za analizo, ki zajema kar 64 ključnih kategorij – od umetne inteligence, biotehnologije, kvantnih tehnologij, robotike, kibernetske varnosti pa do naprednih materialov in vesoljskih tehnologij. Podatki segajo dve desetletji nazaj, od leta 2003 do 2023. 

Rezultati razkrivajo osupljiv premik v vodilnem položaju na področju raziskav v zadnjih dveh desetletjih k velikim gospodarstvom v indo-pacifiški regiji, ki ga je vodil izjemen napredek Kitajske. ZDA so v petih letih od 2003 do 2007 vodile v 60 od 64 kategorij, v zadnjih petih letih (2019–2023) pa le še v sedmih. Kitajska je v obdobju 2003–2007 vodila le v treh od 64 kategorij, zdaj pa je vodilna država v kar 57 od 64 kategorij. Kot izpostavlja poročilo, je najbolj osupljiva ugotovitev, kako dramatično se lahko raziskovalna tekma med velikimi silami spremeni v manj kot eni generaciji. 

Na splošno je rdeča nit poročila absolutna prevlada Kitajske. V nekaterih primerih imajo devetkrat več visokocitiranih raziskovalnih člankov kot drugo uvrščena država. ZDA sicer še vedno vodijo v preostalih kategorijah, a Kitajska je v tem času naredila ogromen skok. Veliko vlogo pri tem igra Kitajska akademija znanosti, ki je s svojimi institucijami med vodilnimi na svetu. To ni naključje – Kitajska že dolgo vlaga v znanost in tehnologijo, in to se zdaj vedno bolj obrestuje. 

Demokratične države tvegajo izgubo težko pridobljenih, dolgoročnih prednosti na področju najsodobnejše znanosti in raziskav

Kje pa je v tej zgodbi Evropa? Poročilo ugotavlja, da je Evropska unija kot celota konkurenčen tehnološki igralec: kot skupina so članice EU v zadnjih petih letih vodilne v dveh kategorijah (senzorji gravitacijske sile in majhni sateliti) in na drugem mestu na 30 področjih. Nemčija je najuspešnejša država Evropske unije – uvršča se med 5 najboljših držav v 27 kategorijah. Sledi Italija ki je med prvih pet v 15 kategorijah, Francija na tretjem mestu pa se je uvrstila med najboljših pet v samo treh kategorijah. 

ASPI v poročilu predlaga kar nekaj rešitev, ki bi Evropi lahko pomagale ujeti konkurenco. Prvič, nujno je treba povečati naložbe v raziskave in razvoj. Kitajska in ZDA vlagata ogromne vsote, medtem ko se v Evropi pogosto zatakne pri birokraciji ali pomanjkanju dolgoročne vizije. Drugič, okrepiti je potrebno sodelovanje – ne samo znotraj EU, ampak tudi z drugimi zavezniki, kot so ZDA ali Japonska. Tretjič, nujno potrebujemo boljše politike, da obdržimo lastne talente in privabimo nove.  

Ena od zanimivih idej, ki jo ASPI izpostavlja, je vzpostavitev tako imenovanih “moonshot” projektov – to so ambiciozni, dolgoročni projekti, ki lahko resnično spremenijo igro, kot je bil nekoč projekt Apollo za pristanek na Luni. Predlagajo tudi ustanovitev posebnih državnih premoženjskih skladov za raziskave in inovacije, ki bi dolgoročno financirali takšne projekte.  

Pri ASPI so prepričani, da bi rezultati poročila morali služiti kot opomnik vladam po vsem svetu, da doseganje in ohranjanje znanstvene in raziskovalne odličnosti ni pipa, ki bi jo bilo mogoče odpirati in zapirati. V vrsti bistvenih sektorjev demokratične države tvegajo izgubo težko pridobljenih, dolgoročnih prednosti na področju najsodobnejše znanosti in raziskav – ključne sestavine, ki so temelj velikega dela razvoja in napredka najpomembnejših tehnologij na svetu. Obstaja pa tudi tveganje, da bi umik na nekaterih področjih lahko pomenil, da demokratične države niso v dobrem položaju za izkoriščanje novih in nastajajočih tehnologij, vključno s tistimi, ki še ne obstajajo.