V začetku septembra je svet doživel val prizorov šokantnega nasilja. 5. septembra je javnost pretresel posnetek umora Ukrajinke Iryne Zarutske na mestnem vlaku v Charlotteu, kjer jo je brezdomni moški brutalno zabodel. Le dan kasneje je Izrael objavil 22-minutni izsek iz dokumentarca o pokolu 7. oktobra, ki razkriva brutalnost napada Hamasa. Tragični teden je dosegel vrhunec z atentatom na konservativnega komentatorja Charlieja Kirka, ki je bil ubit pred svojo ženo in otrokom. Vse to je potekalo tik pred obletnico napadov 11. septembra 2001.
Skupna nit vseh teh dogodkov ni le nasilje, temveč tudi nenavadna potreba družbe, da jih “pojasni”, relativizira ali celo opravičuje. Od opravičevanja tišine o spolnem nasilju nad izraelskimi ženskami, do pozivov k sočutju do napadalcev — prevladuje želja po zmanjševanju moralne teže Zla. Tovrstna reakcija ni nova, a je vse bolj razširjena in nevarna, za portal UnHerd piše filozof Jacob Howland.
Avtor zavzema jasno stališče: Zlo je resnično, nepojmljivo in ni zgolj “odsotnost dobrega”, temveč samostojna sila uničenja, ki je ni mogoče racionalno razložiti. Primeri iz zgodovine – od nacističnih zločinov do terorističnih napadov – kažejo, da Zlo pogosto prevzame obliko političnega gledališča, namenjenega ustvarjanju groze in ponižanja. Hamas, denimo, je brutalnost svojih dejanj dokumentiral z kamerami in jih namenoma delil z javnostjo – tako kot nekoč nacisti. Oboji so ob svojih žrtvah celo obedovali.
Howland opozarja, da postajamo družba, ki banalizira Zlo – bodisi z njegovo racionalizacijo ali ignoriranjem. Tako kot kmetje v bližini Treblinke, ki so rekli “Človek se na vse navadi”, tudi današnji ljudje zlahka obrnejo pogled stran ali, še huje, najdejo opravičila za grozodejstva. Primer so ljudje, ki so po umoru Kirka razpravljali, ali si je smrt “zaslužil”, ter tisti, ki so zbirali denar za morilca Zarutskove.
Za Howlanda je edini odgovor na Zlo – imenovati ga z imenom, se soočiti z njegovimi posledicami in se postaviti na stran žrtev. To ni le moralna dolžnost, ampak edina možnost, da preprečimo nadaljnje zdrse v spiralo nasilja in človeške brezbrižnosti.
V času, ko nas pretresajo podobe brutalnosti in trpljenja, smo se kot družba znašli na preizkušnji: bomo pogledali stran, relativizirali, molčali – ali bomo imeli pogum prepoznati Zlo kot Zlo? Kako bomo odgovorili na ta izziv, bo določilo prihodnost naše civilizacije.
Komentirajo lahko naročniki