Na Univerzi Christian-Albrechts v Kielu in berlinski univerzitetni bolnišnici Charité so nedavni dogodki, povezani z muslimanskimi študentskimi skupinami, sprožili burno razpravo o vplivu političnega islama na nemških univerzah.
Dogodki so ponovno osvetlili vprašanje integracije in spoštovanja sekularnih načel, obenem pa poudarili potrebo po krepitvi strpnosti in odprtosti.
Vse več nemških univerz se sooča s študentskimi islamskimi skupinami, ki uporabljajo univerzitetne prostore in sredstva za hvaljenje Alaha v skladu s šeriatskim pravom, včasih pa tudi vabijo salafiste, da imajo predavanja – ob strogem ločevanju po spolu.
Univerza v Kielu je v zadnjih dneh povzročila razburjenje, ko je na nekem dogodku ločila spola. Zdaj je pod drobnogledom tudi berlinska Charité: na predavanju skupine muslimanskih študentov so moški in ženske sedeli ločeno. Charité je v odgovor islamski študentski skupini MedIslam Collective prepovedala vse dejavnosti na kampusu.
More and more German universities are encountering dubious student Islamic groups that use university spaces and resources to praise Allah according to Sharia rules, sometimes inviting Salafists to give lectures – with strict gender segregation.
— Azat (@AzatAlsalim) July 23, 2025
Skupina MedIslam Collective, ki se opisuje kot delovna skupina za “muslimanske in zainteresirane nemuslimanske študente” zanika, da je bila segregacija pri vhodu ali izbiri sedežev obvezna, in je sprožila peticijo proti univerzitetni upravi, da bi ukrepala proti domnevnemu “protimuslimanskemu rasizmu” in “strukturni diskriminaciji”.
Nemški kancler Friedrich Merz (CDU) je ob nedavnem obisku Medicinske fakultete v Hannovru poudaril pomen sekularnosti in liberalnih vrednot v nemški družbi. “Od tistih, ki prihajajo iz muslimanskega sveta in študirajo na naših univerzah, pričakujemo spoštovanje naše odprtosti, strpnosti in verske tolerance,” je dejal Merz, in dodal, da bo država te vrednote po potrebi tudi uveljavila.
V Nemčiji na univerzah velja stroga ločitev cerkve od države, je poudaril kancler. Duh, ki “opredeljuje našo družbo, in sicer odprtost, liberalnost, strpnost in celo verska toleranca”, pa se po njegovih besedah pričakuje – še posebej na univerzah.
Skrajneži, ki zahtevajo šeriat
Tudi pretekli protesti islamističnih skrajnežev, ki so zahtevali uvedbo šeriatskega prava, so sprožili obsodbe in povzročili zaskrbljenost. Demonstranti, ki zavračajo nemške zakone in vrednote, so nosili transparente in vzklikali slogane za zamenjavo demokratičnega sistema z verskim pravnim redom. Takšni prizori povzročajo vznemirjenje v državi, ki temelji na sekularizmu, pluralizmu in pravni državi. Čeprav Nemčija zagovarja svobodo govora in mirnih protestov, pozivi k ukinitvi ustavnega reda v korist teokracije izpodbijajo demokratične temelje.
Islamist extremists in Germany protest and demand Sharia law.
If they want Sharia so much, why don’t they just go back to where they come from? pic.twitter.com/e2iyoF0PTD
— Dr. Maalouf (@realMaalouf) July 4, 2025
Radikalne aktivnosti spodkopavajo družbeno kohezijo in poglabljajo razdore v že tako napetem diskurzu o priseljevanju in integraciji. Čeprav večina muslimanov v Nemčiji spoštuje zakone, skrajneži, ki zahtevajo šeriat, krepijo skrajno desnico in poglabljajo nezaupanje med skupnostmi. Mnogi se sprašujejo, zakaj posamezniki, ki nasprotujejo liberalnim demokracijam, sploh živijo v takšnih družbah.
Muslimani v Nemčiji
Kot lahko preberemo na spletni strani Nemške islamske konference, v Nemčiji živi 5,5 milijona muslimanov, kar predstavlja 6,6 % prebivalstva in drugo največjo versko skupnost za 45 milijoni kristjanov. Približno 3 milijoni muslimanov so nemški državljani. Skupnost je skoraj enakomerno razdeljena med moške (52 %) in ženske (48 %), povprečna starost je 32 let, kar je mlajše od državnega povprečja 44 let. Večina živi v gospodinjstvih s 3,6 osebami, le 11 % živi samih.
Turki predstavljajo 45 % muslimanov, kar je manj kot 53 % leta 2015, sledijo Arabci (27 %), prebivalci jugovzhodne Evrope (19 %) ter Afganistana, Irana in sosednjih držav (9 %). Spreobrnjenci so prisotni, a podatki o njihovem številu niso znani.
Verska praksa je raznolika: 70 % sledi prehranskim pravilom, 66 % praznuje eid, 39 % moli dnevno, 25 % nikoli ne moli. Med ramazanom se jih 56 % povsem posti, 20 % delno. V Nemčiji rojeni muslimani so pogosto manj verni kot njihovi priseljeni starši.
Večina muslimanov – več kot 80 % – pravi, da čutijo močno povezanost z Nemčijo.
Izginjajoča strpnost
V Nemčiji je število islamofobnih incidentov lani doseglo nov vrh, razkriva poročilo civilnodružbene organizacije CLAIM. Leta 2024 so zabeležili 3.080 napadov in primerov diskriminacije, kar je 60 % več kot 1.926 primerov v letu 2023 in več kot trikrat toliko kot 898 primerov v letu 2022. V povprečju je bilo dnevno več kot osem incidentov.
Največ, skoraj 56 %, je bilo verbalnih napadov, 25 % primerov je vključevalo diskriminacijo, 21 % pa ponižujoče vedenje. Poročilo, ki ga podpirajo nemška ministrstva za izobraževanje, družino in notranje zadeve, izpostavlja porast hudih kaznivih dejanj: dve smrtni žrtvi in 198 primerov telesnih poškodb, vključno s tremi poskusi umora ali hudimi poškodbami, v primerjavi z nobeno smrtjo in 182 primeri poškodb v letu 2023.
Algerian nursing trainee Rahma Ayad (26) was fatally stabbed in Germany on 4 July.
Family says she faced harassment for wearing a hijab.
Activists demand hate crime charges as protests grow.#Germany #Islamophobia #Algeria #Hijab #HumanRights #MosaicRadar pic.twitter.com/j26d5ChYLr— Mosaic Radar (@mosaicradar) July 15, 2025
Od incidentov v letu 2024 je 968 ciljalo posameznike, 261 skupine, 72 pa verske ustanove, predvsem mošeje. V 71 % primerov, kjer je bil spol žrtev znan, so bile žrtve ženske. CLAIM povezuje porast incidentov z napadom Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023, kar je vzporedno povečalo tudi antisemitske incidente.
Politične posledice
Zaradi skrbi glede gospodarstva in diskriminacije priseljencev je nemška muslimanska manjšina na zadnjih volitvah močno podprla leve in sredinsko-leve stranke, kaže izhodna anketa skupine Forschungsgruppe Wahlen, ki je zajela 693 muslimanskih volivcev. Največ podpore so dobile stranke Die Linke (29 %), SPD (28 %) in nova levičarsko-nacionalistična stranka BSW (16 %). Skrajno desna AfD je svojo podporo med muslimani potrojila na 6 %, kar pa je bilo daleč pod napovedanimi 20 %.
BIG shift among German Muslims to Linke from SPD/Greens, compared to Turks (by far biggest Muslim group) in 2021
Muslims 2025
🚩Linke 29%
🔴SPD 28%
🟣BSW 16%
⚫️CDU/CSU 12%
🟢Grüne 4%
🔵AfD 6%
🟡FDP 0%Turks 2021
🔴SPD 39%
⚫️CDU/CSU 17%
🟢Grüne 15%
🚩Linke 13%
🟡FDP 5%
🔵AfD 2%— Nassreddin 🍉 نصر الدين (@Nassreddin2002) February 25, 2025
Tri teme, ki so jih volivci s priseljenskim ozadjem označili za najpomembnejše – gospodarstvo, priseljevanje in socialna pravičnost – so se v veliki meri ujemale z najbolj perečimi skrbmi nemških volivcev po vsej državi. “Na splošno pri teh vprašanjih ni veliko polarizacije,” je za Hyphen dejal raziskovalec Fabio Best. “Migranti in nemigranti ter levi in desni volivci svet dojemajo precej podobno.”
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki