Kot smo pisali nedavno, je vlada Roberta Goloba v svojem mandatu za 40 % dvignila trošarine na pogonska goriva, potem pa Petrol in druge , ki imajo najnižjo maržo v EU stisnila z regulacijo na avtocestah. Ko se je Petrol uprl, je Robert Golob državnega naftnega trgovca obtožil grabežljivosti po dobičkih, čeprav ima preko dividend od njih veliko ravno državni proračun.
Hrvaška vlada se je za razliko od slovenske, ki je storila ravno obratno, v ponedeljek odločila, da cen goriv ne bo več regulirala, češ da se je trg stabiliziral. Slovenska vlada se sklicuje prav na hrvaško situacijo in dokazuje, da je s ponovno regulacijo derivatov naredila prav. Pa je res?
Ravno zato smo preverili današnje cene bencina in dizla na Hrvaškem in jih primerjali z našimi. Zaradi deregulacije na Hrvaškem cene goriva niso poskočile toliko, da bi presegle slovenske, z izjemo premium znamk. Nič nenavadnega, če vzamemo v obzir, da država pri nas pobere od litra bencina tudi do 4 % točke več kot na Hrvaškem.
Spletna stran cijenegoriva.info tako za danes navaja, da liter osnovnega bencina na hrvaških bencinskih črpalkah stane 1,44 evra za liter, kar je en cent manj kot prejšnja dva tedna. Lukoil bo liter goriva postavil pri 1,45 evra, Petrol pri 1,44 evra, Shell in Tifon pa pri 1,41 evra, kar je štiri cente manj kot v zadnjih dveh tednih. Kar zadeva dizel, Ina in Petrol ohranjata ceno pri 1,39 evra, kar je cent več kot prej, Lukoil pri 1,38 evra, Shell in Tifon pa pri 1,36 evra. Cena kurilnega olja je ostala 0,77 evra za liter.
Seveda velja opozoriti, da se cene pogonskih goriv lahko razlikujejo na posameznih bencinskih postajah glede na cenovno politiko podjetja, najvišje cene pa da so običajno na bencinskih postajah ob avtocestah. Razpon je, kot lahko vidite v spodnjih dveh tabelah, kjer so zapisane najvišje in najnižje cene bencina in dizla po posameznem ponudniku, zares ogromen predvsem pri premium znamkah 95 oktanskega bencina ali premium dizlu, kjer cene dosegajo tudi 1,86 eura za liter.
Seveda je zanimiva primerjava s povsem regulirano bencinsko politiko slovenske vlade, saj so se cene spremenile včeraj. Ob nespremenjenih trošarinah so se cene bencina, dizla in kurilnega olja za nadaljnjih 14 dni znižale. Za liter 95-oktanskega bencina po državi je potrebno odšteti 1,437 evra, kar je 2,8 centa manj kot do sedaj, liter dizla bo z 1,487 evra cenejši za 1,1 centa, liter kurilnega olja pa z 1,087 evra za en cent.
Na večini hrvaških bencinskih servisov je cena tudi 20 in več centov nizja kot v Ljudski Republiki Sloveniji. Od dražjih je potrebno največ kakih 5-10km stran, da se tanka tudi 50centov ceneje. Seveda boste v Sloveniji brali le o ekstremih. https://t.co/7ABRaSK5pY
— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) July 15, 2025
Hrvaška pobere precej manj od litra bencina
Še bolj kot to pa je zanimiv vpogled v to, koliko si Slovenija in naša južna soseda vzameta od litra natočenega bencina v eni izmed bencinskih postojank v državi. Za Slovenijo so podatki že dobro znani o njih smo pisali v analizi Golobova vlada voznikom skrivoma jemlje vedno več, vidne pa so tudi na praktično vsaki ročki Petrolovih bencinskih črpalk. Marža Petrola ali drugih ponudnikov tako predstavlja zgolj 7 % končne cene goriva za potrošnika, nabavna cena 33 %, delež dajatev državi pa 60 % končne cene. Medtem ko se marža vse od leta 2023 ni povišala, so se dajatve državi v tem obdobju povišale kar za 42 %.
Na Hrvaškem liter bencina stane 1,41 evra, pri čemer 33 % cene tako kot v Sloveniji predstavlja nabavna vrednost goriva, delež dajatev državi 56%, marža pa 11 %. Pri litru dizelskega goriva, ki stane 1,28 evra, pa nabavna cena predstavlja 36 %, 52 % od prodanega litra v obliki dajatev prejme država, 12 % končne cene goriva pa predstavlja marža. Razlika je torej očitna, Hrvaška je praktično na povprečju ocenjene marže pri bencinu na območju EU za obdobje 2018-2024, ki znaša 11,2 % za liter, Slovenija pa krepko pod povprečjem z 8 %, oziroma ima celo najmanjšo maržo med vsemi državami EU.
Kaj se dogaja v sporu Petrol in vlada?
Uprava družbe Petrol je na včerajšnji seji poskrbela za presenečenje in sprejela sklep o ponovnem odprtju prodajnih mest Petrina, Solčava, Črni Vrh in Podkoren. Omenjena prodajna mesta bodo začela poslovati takoj, po izvedenem tehničnem pregledu in pripravi, najkasneje v četrtek, 17. julija, so sporočili. “Do odločitve je prišlo na podlagi razumevanja potreb lokalnih skupnosti in z namenom pospešitve iskanja rešitev s pristojnimi ministrstvi, ki bodo omogočile dolgoročno vzdržno poslovanje subjektov na trgu oskrbe z gorivom, lokalnim skupnostim v manjših krajih pa zagotovile dostop do osnovnih storitev. Uprava družbe se vsem vpletenim zahvaljuje za konstruktiven dialog in pripravljenost za iskanje rešitev,” so še dodali. Pritisk javnosti v teh krajih je bil kot kaže premočan, da bi Petrol te poslovalnice še naprej uporabljal kot orodje za boj proti vladi, ki traja od vladne regulacije pogonskih goriv.
Na ministrstvih za kohezijo in za delo so odločitev družbe pozdravili, na ministrstvu za okolje pa ocenjujejo, da se s tem odpirajo poti za iskanje rešitev. Iz kabineta premiera pa so zapisali, da je “dogajanje na Hrvaškem nedvoumen dokaz, da je odločitev vlade o regulaciji cen edina pravilna in odgovorna do ljudi. Kdor koli misli, da bo to vlado izsiljeval za svoje osebne finančne koristi in na račun ljudi, se hudo moti.” Na kaj točno so s tem mislili ni jasno.
Komentirajo lahko naročniki