Golob, prelomljena obljuba in “dva SMS-a”: kaj pravijo KPK, Bobnarjeva ter prvi vodja urada za boj proti korupciji

Na odmevno odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je premier Golob izvajal nedovoljene pritiske na policijo in s tem kršil integriteto, se je že včeraj zvečer odzval premier, danes pa je več pojasnil podala tudi namestnica predsednika KPK, Tina Divjak.

»Kršitev je kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali jih je 100,« je jasna Divjakova, ki opozarja tudi, da preostalih zadev niso izključili iz preiskave, ker bi ugotovili, da niso sporne, pač pa zato, ker jih že preiskuje policija ali sodišče.

Vodja urada za boj proti korupciji v času Drnovškove vlade, Boštjan Penko, medtem opozarja na sistemske težave boja proti korupciji.

»Odleglo mi je, da je ta postopek zdaj na neki točki zaključen. Edini očitek, ki je obstal, dve SMS sporočili, v katerih svoji lastni ministrici izražam zaskrbljenost, poudarjam, zaskrbljenost nad sliko v policiji.« S temi besedami se je včeraj premier Robert Golob odzval na odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, da je kršil integriteto v zadevi Bobnar.

Gre za očitke, ki jih je javnosti razkrila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar glede premierjevih pritiskov na delo policije oz. na konkretne kadrovske zamenjave v policiji. Ministrici je ponujal, da lahko obdrži položaj, če pride do razrešitve direktorja policijske uprave Nova Gorica.

Premier je včeraj v oddaji 24 ur zvečer pojasnil, da je zgolj izražal zaskrbljenost nad sliko v policiji, kar da so počeli tudi drugi. »Sam ne smatram tega kot kršitev integritete. Ne bom odstopil na podlagi teh dveh SMS sporočil,« je še bil jasen.

Pred volitvami leta 2022 je sicer Golob jasno in nedvoumno povedal, da bo odstopil, če bo KPK pri njem ugotovila kršitev zakona o integriteti.

pic.twitter.com/bKZ0sq1dB4

— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 12, 2025

Golob je odločitev KPK nato skušal relativizirati. »Takrat sem si predstavljal kršitev integritete popolnoma drugače, kot jo danes razume KPK.« Ob tem KPK očita, da se je dve leti ukvarjala z dvema SMS sporočiloma in da objava ugotovitev dva meseca pred volitvami daje prizvok političnega obračunavanja.

Predstavnica KPK: Druge stvari preiskuje policija in sodišče

Da je postopek zavlekel sam, Golobu odgovarja namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki je tudi podpisana pod ugotovitve. Brez zavlačevanja, bi ugotovitev lahko sprejeli že pred enim letom. »Postopek je bil kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva. Hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov tako za izločitve, kot tudi zaradi tožbe, zaradi zavrnitve pogleda v spis. Vse to so procesni koraki, ki so podaljšali postopek,« je danes pojasnila v nastopu na Radiu Slovenija.

Ker zadeve ni bilo mogoče prej zaključiti, je postopek tako padel v predvolilno obdobje. Če ne bi odločili zdaj, ko so zadeve bile zrele za odločitev, pa bi po besedah Divjakove to pomenilo politično delovanje komisije.

Premier ima sicer zdaj 30 dni časa, da sproži ustavni spor glede zaključnih ugotovitev KPK. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je že napovedal, da bosta šla tudi na sodišče.

Divjakova  je pojasnila tudi, zakaj se sklep KPK osredotoča predvsem na dva SMS-a, kar jim očita Golob. Ostalega dokaznega gradiva namreč niso zavrgli, ker ne bi bilo relevantno za primer, pač pa ga pri svoji presoji niso uporabili, ker se nanaša na druge postopke zoper Goloba. Konkretno gre za zadeve, ki jih preiskuje policija. »Oseb se ne obravnava dvakrat za isto stvar. Ko policija obravnava zadevo, integritete ne presojamo.« je pojasnila Divjakova.

Postopki, ki jih vodi policija, imajo za preiskovanca namreč potencialno težje posledice.

Zakon je jasen, kršitev je kršitev

Divjakova opozarja, da sicer celotnega postopka ne more komentirati, saj še ni pravnomočen, lahko pa poda razlago glede zadev, ki jih je v javnosti spravil Golob. Pojasnjuje, da so na KPK sledili zakonu in zakon je jasen, nihče pa kršitev ne bi smel relativizirati.

Policija mora biti neodvisen organ in predsednik vlade nanjo ne bi smel vplivati. Lahko sicer predsednik vlade usmerja ministre, ampak glede policije le na podlagi usmeritev vlade, teh pa v tem primeru ni bilo.

Glede poskusov relativizacije, da gre za dve SMS sporočili dodaja, da »kršitev je kršitev, ne glede na to, ali gre za 1 SMS, dva ali pa jih je 100.«

Še bolj jasen je bil glede tega zagovornik Tatjane Bobnar Luka Švab v današnjem odzivu na dogajanje. »Ti SMS sporočili nista padli z neba. Sta del konteksta. Kaže, da se je nekaj dogajalo pred njima, med njima in po njima.« Fokusiranje zgolj na dve sporočili je zanj jemanje iz konteksta. Ob tem dodaja, da gre zgolj za dva dokaza izmed mnogih. Tudi on opozarja, da postopek pred sodiščem zoper Goloba še vedno teče. »Eno samo dejanje je dovolj. Ne smemo zmanjševati pomena dejanja, ker bi nekdo rekel, saj je šlo samo za dva sms-a.«

Na Golobovo obrazložitev, da je ob javni obljubi integriteto razumel drugače, pa Švab dodaja, da si vsak »lahko razlaga integriteto drugače. Zato imamo neodvisne organe, da presojajo, kje je meja kršitve integritete.«

Političnih posledic ta trenutek še ne bo

Karigador predvidoma še pred volitvami

Penko: Politiki ni v interesu, da bi institucija za boj proti korupciji imela pooblastila za učinkovito delovanje

Tej ugotovitvi pritrjuje tudi direktor urada za preprečevanje korupcije v času vlade Janeza Drnovška, danes pa odvetnik Boštjan Penko. »Jaz sem se ves čas zavzemal, da bi organ proti korupciji imel konkretna pooblastila, da bi dejansko preiskoval in preganjal korupcijo, podobno, kot to počne hrvaški Uskok.«

Ugotavlja, da vsakokratni politiki ni v interesu, da bi instituciji za boj proti korupciji dala učinkovita pooblastila. In to je vedno predstavljalo oviro za učinkovito delovanje. »Jasno je, da je oblast tista, ki korumpira, absolutna oblast, korumpira absolutno.«

Ocenjuje, da je KPK danes nekakšna mešanica organa z državnimi pooblastili in institucije, ki je bolj podobna civilni družbi, kot denimo Transparency International. Sam bi pristojnosti KPK v boju proti korupciji, ki predstavlja kazniva dejanja pridružil specializiranemu državnemu tožilstvu, sicer pa si želi bolj aktivne civilne družbe za ostale primere.

Glede razumevanje integritete pa dodaja, da bi od vseh funkcionarjev, ki pridejo na oblast, pričakoval, »da bodo vedeli, kaj je prav in kaj narobe in da bodo ravnali v skupno dobro.«

Do konkretnega primera se Penko ni želel opredeliti, saj gre pri ocenjevanju integritete za sorazmerno nedorečene pojme. Po eni strani težko rečemo, da ni mislil na skupno dobro, ko je želel izvesti kadrovske spremembe v policiji, po drugi strani pa je bil to slogan, s katerim je prišel na oblast. In v okviru tega slogana tudi napovedal, da bo odstopil, če komisija ugotovi kršitev integritete.« Penko ugotavlja, da je lahko zadeva precej relativna.

»Gre bolj za moralno sodbo o človeku, ki ni nujno protipravna.« Odločitve organov, kot je KPK pa imajo lahko neslutene posledice, še opozarja Penko.