V zadnjih dneh so se pogajanja o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ponovno znašla v slepi ulici. Izrael in Združene države Amerike sta iz Dohe odpoklicali svoji pogajalski delegaciji, kar je poglobilo občutek negotovosti glede prihodnosti Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal iskanje »alternativnih možnosti«, pri čemer konkretnih načrtov ni predstavil. Ameriški predsednik Donald Trump je šel še dlje in izjavil, da Hamas »ne želi dogovora« ter da “želijo umreti”, retorika, ki je sprožila oster odziv na mednarodnem prizorišču.
Hamas na drugi strani vztraja, da so se v zadnjem krogu pogajanj približali kompromisu, predvsem glede dostopa humanitarne pomoči, umika izraelskih sil z določenih območij in trajne prekinitve sovražnosti. Po njihovih besedah so izjave predstavnikov ZDA in Izraela predvsem del politične taktike, ne pa realen odraz dejanskega poteka pogovorov. Tudi mediatorji iz Egipta in Katarja menijo, da je trenutni zastoj le začasen in da obstajajo osnove za nadaljevanje dialoga.
V ozadju diplomatskega zastoja pa se humanitarna katastrofa v Gazi vsak dan poglablja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije več kot polovica prebivalstva trpi zaradi hude podhranjenosti, otroci umirajo zaradi izčrpanosti, prebivalci pa se zatekajo k dobrodelnim kuhinjam, ki pa lahko zaradi pomanjkanja pripravijo le še okoli 160.000 obrokov dnevno, še aprila so jih priprsvili več kot milijon. “Že tri mesece živimo brez kruha,” je dejala mati iz Gaze, ki svojim otrokom včasih lahko zagotovi le intravensko tekočino iz bolnišnice.
Mednarodne humanitarne organizacije, med njimi Zdravniki brez meja, Oxfam in Save the Children, svarijo pred množičnim stradanjem. Generalni direktor WHO je dejal, da gre za »lakoto, povzročeno z ljudmi«, ne pa naravno katastrofo. Izrael odgovornost pripisuje Hamasu, ki naj bi preprečeval dostavo pomoči in jo celo zlorabljal za lastne potrebe. Izraelska vojska je objavila posnetke zalog hrane, ki čakajo na razdeljevanje. Združeni narodi in druge agencije pa opozarjajo, da trenutni sistem dovoljevanja in nadzora izraelske strani dejansko onemogoča učinkovito pomoč.
V Gazi še vedno ostaja okoli 50 izraelskih talcev, pri čemer naj bi jih bila po navedbah virov živa manj kot polovica. Hamas izraža pripravljenost, da jih postopoma izpusti v zameno za 60-dnevno premirje, večji dostop do pomoči in izpust palestinskih zapornikov. A Izrael pogojuje trajen mir z razorožitvijo Hamasa in njegovim umikom z oblasti, čemur se slednji za zdaj ne namerava povsem odreči.
Na terenu se nasilje nadaljuje. V zadnjih 24 urah je izraelska vojska ubila več kot 30 Palestincev, tudi med iskanjem pomoči. V izraelskih napadih naj bi bil po še nepotrjenih informacijah ubit tudi novinar, ki je poročal iz območja razseljenih oseb.
Čeprav so politična stališča še vedno globoko razklana, naraščajoči humanitarni pritiski kažejo, da časa za politične manevre zmanjkuje. Več kot 60.000 mrtvih, milijoni razseljenih in celotna generacija otrok brez osnovne oskrbe kličejo po odgovornosti vseh strani, ne glede na politične cilje.
Informacije iz Gaze je treba sprejemati previdno, tako tiste s palestinske kot izraelske strani. Vojna vedno ustvarja izkrivljeno sliko, zato je odgovorno ohranjati trezno distanco do vseh virov. Vendar pa je ob tem nesporno, da je Izrael svojo pravico do samoobrambe presegel in da izkorišča pokol 7. 10. 2023 na enak način kot je ZDA 11. 9. 2001 izkoriščala za vojno v Afganistanu in Iraku.
Obseg in intenzivnost vojaških operacij v Gazi kažejo na nesorazmernost ukrepov, ki se kažejo v brutalnih in šokantnih posnetkih, kar številni, ne le na levici, temveč tudi zmerno konservativni misleci, ocenjujejo kot morebitne kršitve mednarodnega prava in za potencialne vojne zločine in zločine zoper človeštva. Med njimi je bil na soočenjih za volitve v evropski parlament 2024 in kasneje v oddaji Ura Resnice na Info360 tudi univerzitetni profesor, politični komentator in nekdanji kandidat SLS na evropskih volitvah Dr. Peter Gregorčič.
V ozadju dogajanja je tudi notranje politična dinamika v Izraelu, saj se želi premier Netanjahu izogniti padcu vlade in s tem izgubi imunitete za kazenski pregon zaradi domnevne korupcije, zaradi česar popušča skrajnim elementom v vladi na čelu finančnim ministrom Bezalelom Smotričem in ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem, ki sta ključna za obstanek vlade, sočasno pa delita in spodbujata milo rečeno radikalna stališča v odnosu do Palestincev, brez razlike ali gre za Hamas ali njemu celo nasprotne posameznike ali skupine.
Del mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Nemčija, Izrael še naprej podpira brez večjih zadržkov, pogosto zaradi zgodovinskih razlogov (občutek krivde zaradi holokavsta v primeru Nemčije) ali notranjepolitičnih pritiskov močne judovske skupnosti v ZDA. Ravno izjave in dosedanje postopanje Netanjahuja pa bi mogle biti za te države glede na dosedanje dogajanje v Gazi poziv k večji uravnoteženosti in vztrajanju pri spoštovanju osnovnih načel humanitarnosti, ki ne pozna te ali one strani. Kar velja tudi za države, ki s svojimi dejanji posredno ali neposredno nekritično podpirajo teroristično organizacijo, kar Hamas je.
Komentirajo lahko naročniki