Države skupine G7, med njimi Združeno kraljestvo, Kanada in države Evropske unije, pripravljajo skupen odziv na odločitev Kitajske, ki je dodatno zaostrila nadzor nad izvozom redkih zemelj in njihovih zlitin. O ukrepih bodo ministri razpravljali konec oktobra na srečanju v Torontu, ki ga bo gostila Kanada, poroča Politico.
Poteza Pekinga, ki svojo odločitev utemeljuje z »nacionalno varnostjo«, je v zahodnih prestolnicah sprožila preplah glede varnosti dobavnih verig za napredne tehnologije – od električnih vozil in vetrnih turbin do vojaških letal F-35. Kitajska trenutno pridobi okoli 60 odstotkov in predela kar 90 odstotkov vseh svetovnih zalog redkih zemelj.
Kanadski minister za energijo in naravne vire Tim Hodgson je v intervjuju za Politico pojasnil, da G7 »pospešeno pripravlja konkretne korake za zmanjšanje odvisnosti od Kitajske«. Kanada naj bi do srečanja v Torontu predstavila osnutek ukrepov, ki vključuje pospešeno oblikovanje strateških zalog, aktivacijo partnerstev za kritične minerale ter širitev rudarskih projektov v državah članicah.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je pozval k usklajenemu odzivu G7 in bo o temi prihodnji teden govoril s kitajskim ministrom za trgovino Wang Wentaojem. Evropska komisija medtem pripravlja analizo vpliva kitajskih ukrepov na evropsko industrijo. »Gre za obliko gospodarskega pritiska. EU mora razmisliti, kako odgovoriti,« je za Politico povedal eden izmed uradnikov.
V ZDA je kitajske izvozne omejitve pospremila ostrejša retorika. Ameriški finančni minister Scott Bessent je dejal, da Peking s takšnimi potezami »dokazuje tveganje odvisnosti«, medtem ko je predsednik Donald Trump zagrozil z 100-odstotnimi carinami na kitajske izdelke.
Na torontskem srečanju, ki bo potekalo 30. in 31. oktobra, bodo ministri G7 razpravljali o konkretnih finančnih instrumentih za krepitev globalne ponudbe kritičnih mineralov – od dogovorov o odkupu in zalogah do javno-zasebnih naložb. Kanada, ki ima bogate zaloge litija, niklja in kobalta, želi pri tem igrati vlogo ključnega dobavitelja zavezniških držav.
»Verjamemo, da je multilateralizem najboljši odgovor na nedelovanje tržnih načel nekaterih držav,« je poudaril Hodgson in dodal, da uporaba trgovine kot orodja političnega pritiska »ni v interesu nikogar«.
Komentirajo lahko naročniki