Francija se znova sooča z globoko politično negotovostjo, saj je premier François Bayrou s svojo manjšinsko vlado tik pred porazom na glasovanju o zaupnici. V ospredju spora je ambiciozen proračunski načrt, ki predvideva približno 44 milijard evrov rezov in bi znižal proračunski primanjkljaj s 5,8 % BDP na 4,6 % do leta 2026. Ukrep, namenjen pomiritvi finančnih trgov, je naletel na odpor tako leve kot desne opozicije, ki opozarja na nevarne posege v socialne storitve, pokojnine in javno porabo.
https://www.zanima.me/novo-francosko-protestno-gibanje-mladi-politizirani-in-skrajno-levi/
Bayroujeva poteza prihaja manj kot leto dni po padcu prejšnje vlade Michela Barnierja, kar bi pomenilo, da bi moral predsednik Emmanuel Macron v manj kot dveh letih imenovati že petega premierja. Macron je želel s predčasnimi volitvami zagotoviti večjo politično stabilnost, a je rezultat prinesel razdrobljen parlament, v katerem nobena stran nima večine. Tako levičarska Nova ljudska fronta kot desničarski Nacionalni zbor sta jasno napovedala, da Bayrouja ne bosta podprla.
Finančni trgi so že izrazili zaskrbljenost: donosnost 30-letnih francoskih obveznic je dosegla 4,35 %, razlike med francoskimi in nemškimi obveznicami pa so najvišje v letu, kar povečuje strah pred znižanjem kreditnih ocen. Poleg tega se za 10. in 18. september pripravljajo splošne stavke in protesti, ki bi lahko še dodatno obremenili vlado in gospodarstvo.
Francoski mediji so današnji dan označili za »kroniko pričakovanega padca«, medtem ko analitiki opozarjajo, da bo Macron moral hitro imenovati novega predsednika vlade, najverjetneje iz vrst levosredinskih socialistov, če želi preprečiti institucionalni zastoj. A vprašanje ostaja, ali bo katera koli nova vlada sposobna zagotoviti stabilnost v času, ko se Francija sooča tako z notranjimi socialnimi napetostmi kot tudi z zunanjimi geopolitičnimi izzivi.
Komentirajo lahko naročniki