EU znižala napoved rasti za Slovenijo, gospodarstveniki: to verjetno ne bo zadnje znižanje, vsi ukrepi vlade dušijo konkurenčnost

Evropska komisija je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka. Informacija prihaja po tem, ko smo izvedeli, da se je slovenski bruto-družbeni produkt v prvem četrtletju znižal za 0,8 odstotka, kar je največ v evro območju. A zadnji upad BDP v tej napovedi še niti ni upoštevan, opozarjajo gospodarstveniki, zato se utegne napoved rasti za letos še zmanjšati. Nad znižanjem napovedi niso presenečeni, prej so presenečeni, da se ni zgodila že prej, saj aktualna vlada z vsakim ukrepom, ki ga sprejme, duši konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Med ključnimi razlogi za padec BDP Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice, navaja padec investicij, rahel padec izvoza in rast trošenja gospodinjstev pod pričakovanji. Še posebej presenetljiv je bil 10-odstotni padec gradbenih investicij, kljub pričakovani popoplavni obnovi. Pri potrošnji gospodinjstev pa je opazen tudi realni padec prodaje osnovnih dobrin, kot so hrana in pijača.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je kritično ocenil vpliv zakonodajnih sprememb v zadnjih dveh letih. “V zadnjih dveh letih smo sprejeli vsaj 10 zakonov in predpisov, ki so poslabševali slovensko poslovno okolje, začenši z zakonom o dohodnini, ki je začel veljati s 1. 1. 2023, sledil je zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo dejansko izgnali določena podjetja, ki izvažajo storitev iz Slovenije. Z novim zakonom smo ta podjetja naredili nekonkurenčna,” je pojasnil. Prav tako naj bi dodatne obremenitve na področju zdravstva preplašile tuje investitorje.

GZS vlado poziva k temeljiti analizi stanja in k reviziji zakonodaje, zlasti zakona o čezmejnem opravljanju storitev. Minister za finance Klemen Boštjančič pa kljub vsemu zavrača možnost recesije ter napoveduje večje tuje investicije v prihodnjih mesecih.