BBC obsežno piše o zanimivem političnem dogajanju na Danskem. Čeprav je Danska znana kot liberalna in napredna država, je na področju migracij zavzela povsem drugačno smer. Po migrantski krizi leta 2015 je država sistematično zaostrila zakone, tako da danes velja za eno najbolj restriktivnih držav v Evropi, ko gre za azilante in migrante. Med vidnimi ukrepi so zaplemba premoženja prosilcev za azil, omejitve pri združevanju družin ter zakonsko določena začasnost azila. Celo begunce obravnavajo kot ljudi, ki bodo v državi le začasno – ne glede na okoliščine.
Presenetljivo je, da teh ukrepov niso uvedle skrajno desne stranke, temveč socialdemokrati pod vodstvom Mette Frederiksen. Ta je po letu 2015 radikalno spremenila politiko svoje stranke, ki je bila prej bolj odprta do migrantov. Da bi zaščitili socialno državo in zagotovili visoko raven javnih storitev za vse, so prevzeli in celo nadgradili ukrepe, ki so jih prej zagovarjali desničarski populisti. Obrestovalo se jim je tudi v volilnem smislu– socialdemokrati so pridobili podporo, desničarska DPP pa je izgubila vpliv.
A niso se ustavili zgolj pri nacionalnih zakonih – v tujini je Danska aktivno širila sporočilo, da ni dobrodošla za migrante. Med drugim je v Libanonu objavljala oglase, ki opozarjajo na njeno strogo politiko. Leta 2021 je sprejela zakon, ki omogoča obdelavo azilnih prošenj zunaj Evrope (npr. v Ruandi), kar je sicer obstalo na mrtvi točki, a zakon ostaja v veljavi. Dodatno je sprejela zakon proti t. i. “paralelnim družbam”, ki omogoča rušenje stanovanjskih blokov, če ima več kot polovica prebivalcev “ne-zahodnjaške” korenine, za kar so prejeli kritike iz EU.
Število prošenj za azil se je močno zmanjšalo – trenutno je najnižje v 40 letih – ima pa ta politika tudi mnogo kritikov predvsem v tujini, ki opozarjajo, da Danska s tem krši mednarodne konvencije in spodkopava pravice beguncev.
Komentirajo lahko naročniki