Ko je premier Robert Golob v državnem zboru septembra vehementno izjavil, da bo minister Simon Maljevac nosil politično odgovornost, če 1. decembra dolgotrajna oskrba ne bo delovala, je zvenelo, kot da postavlja jasen politični standard. Če reforma ne zaživi, bo minister odletel.
Prvi ponedeljek v decembru je za nami in jasno je, da Golobova zaveza ni bila iskrena. Šlo je za koreografijo.
Za umetno postavljen prizor, v katerem je premier že vnaprej določil kriterij, ki ga je bilo skoraj nemogoče zgrešiti – da bi skril resnico, da sistem, za katerega že od 1. julija letos vsi plačujemo nov davek, kot celota ne deluje.
KAJ JE RES REKEL GOLOB?
Na septembrski redni seji državnega zbora je Robert Golob, na vprašanje Janeza Ciglerja Kralja (NSi) odgovoril:
-
- da je dolgotrajna oskrba eden najkompleksnejših projektov, in da je aktualna vlada zagotovila sredstva, ki se zbirajo na posebnem računu ZZZS (in “niti evro ne bo porabljen za kaj drugega”)
- Navedel je, katere storitve dolgotrajne oskrbe se že izvajajo (oskrbovalec družinskega člana, e-oskrba) in napovedal, da bodo 1. decembra začele veljati ključne določbe, zlasti:– kapica na ceno standardne domske oskrbe (enaka višini minimalne pokojnine po 40 letih delovne dobe)– prehod obstoječih stanovalcev domov v novi sistem
Ključni stavek pa:
“Minister Maljevac je seveda odgovoren za to, da se bo to tudi zgodilo 1. decembra. (…) Če se to ne bo zgodilo, bo pač moral nositi zato politično odgovornost.”
Prazen ultimat, ki to niti ni bil
Golob je politično odgovornost skrčil na en sam pogoj: ali bo 1.12. v domovih za starejše začela veljati nova kapica na ceno položnic. In ker je ta kapica – vsaj formalno – začela veljati, se bo premier brez težav razglasil za človeka, ki “drži besedo”, hkrati pa bo ministra Maljevca predstavil kot nekoga, ki je nalogo opravil. A to ni politična odgovornost. To je politična kulisa.
Dejstvo: dolgotrajna oskrba, kot celovit sistem, 1. decembra ni zaživela. Začel se je le ozko izbran, politično najpriročnejši del reforme. Tisti, ki ga je najlažje glorificirati pred kamerami. Tisti, ki prinaša točke. Vse ostalo – od oskrbe na domu, do denarnih prejemkov in storitev za krepitev samostojnosti – je v najboljšem primeru šele v počasnem vzpostavljanju. V številnih občinah sploh ni izvajalcev. Na tisoče vlog čaka. Sistem, za katerega že pol leta plačujemo nov prispevek, pa ni dostopen tistim, ki ga najbolj potrebujejo.
Manipulacija in reforma na papirju
Koalicija in njeno medijsko kolesje govorita o “civilizacijskem napredku”, o “zgodovinskem dnevu”. A to preprosto ni res. Ljudje zunaj domov – tisti, ki živijo doma, čakajo v vrsti, iščejo pomoč, vlagajo vloge – in njihovi najbližji živijo drugačno realnost. Realnost praznih rokov, administrativnih zastojev, z občutkom, da plačujejo za pravico, ki ne obstaja. V tem kontekstu reči, da je minister svoje izpolnil, je čista manipulacija. Politična odgovornost namreč ni nek tehnični “deadline”, pač pa moralna zaveza ljudem.
Golob je že septembra vedel, da se sistem do 1. decembra ne bo postavil. Zato si je izbral del reforme, ki ga lahko dostavi pravočasno, in ga razglasil za edini relevantni kriterij politične odgovornosti. Ne kriterij učinka. Ne kriterij dostopnosti. Ne kriterij pravičnosti. Ampak kriterij, ki ga vlada najlažje odkljuka.
S tem je dosegel troje. Ustvaril je vtis odločnosti, ne da bi karkoli tvegal. Zagotovil si je izgovor, da mu ministra ne bo treba menjati, ne glede na to, kaj se zgodi na terenu. Politično odgovornost pa je razredčil do točke, ko je njeno uprizarjanje postalo “pro forma” obred brez vsebine.
Zakaj bi moral Maljevac odstopiti?
Treba je jasno povedati: minister Simon Maljevac bi moral odstopiti. Ker ni izpolnil pričakovanj, ki sta jih vlada in minister ustvarila sama, ko sta državljanom sporočila: plačujete zato, da boste dobili nove pravice. Pravice iz novega obveznega socialnega zavarovanja niso zaživele. Ne v običajnem, življenjskem, praktičnem smislu. Ne v smislu zanesljivosti, dostopnosti in hitrosti. Na papirju so bile obljube impresivne. Na terenu pa v praksi luknje, zamude in kaos.
Golob to ve. Zato je iz politične odgovornosti naredil novo v nizu PR akrobacij. Zato je postavil merilo, ki ga lahko minister izpolni, tudi če sistem dejansko ne kaže znakov življenja. Golob ščiti Maljevca. Administrativno breme sta skupaj sprenevedavo porinila v roke uslužbencev po domovih za ostarele. Vlada bo medtem vztrajala pri narativi o “zgodovinski reformi”. Golob računa, da bodo, ko se bo pokazalo, da sistem dolgotrajne oskrbe ne dohaja potreb, in da izvajalcev na terenu ni, volitve že mimo.
Zato je dobro vedeti, da dolgotrajna oskrba 1. decembra ni zaživela kot reforma. Zaživela je zgolj kot vladni PR spin. To ni dovolj – in ne more biti izgovor, da minister Maljevac ostane na položaju, pa čeprav le še za teh nekaj kratkih mesecev.
En odgovor na “Dolgotrajna oskrba je vladni PR spin – Kako Golobov manever rešuje Maljevca, ki bi moral odstopiti?”
Golob je res doktor laganja in podkupovanja volivcev z državnim denarjem.
Danes je bil na radiu Ognjišče predstavnik Telekoma in zgleda, da je država dala tudi Telekomu skrb za pomoč na domu. Ta iz Telekoma je dejal: “Mi damo naprave starostnikom na domu in če padejo lahko samo pritisnejo na gumb in mi bomo potem klicali zdravniško pomoč, če bo hudo, ali pa sorodnike in sosede, da pridejo pomagat”. Verjetno bodo za to storitev zaposlili več ljudi sedaj tudi na Telekomu namesto osebja v domovih in na Socialnih ustanovah, ki za starostnike res skrbijo. Telekom pa ima to storitev plačano iz državne blagajne.
Komentirajo lahko naročniki