V zadnjem desetletju in pol ne manjka primerov, ko so poslanci Komisije za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami (Knovs) na policiji preverjali, ali se proti politično izpostavljenim osebam uporabljajo prikriti preiskovalni ukrepi.
Knovs, ki ga v skladu s parlamentarno tradicijo vodi opozicija, predstavlja enega od ključnih vzvodov varstva parlamentarne manjšine v demokratičnem sistemu zavor in ravnovesij.
Niti Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb niti poslovnik Knovsa ne določata oblike pobud, s katerimi bi se posamezniki ali organizacije morali obrniti na poslance glede izvedbe nadzora nad domnevno nezakonito uporabo prikritih ukrepov.
Da nenapovedani nadzor Knovsa na policiji v novembru 2023, še zdaleč ni edini, ko so poslance zanimali podatki o prisluhih, je v sredini oddaji 24ur prvi poročal novinar POP TV Žiga Bonča.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) July 3, 2025
Šli smo po sledi teh informacij in ugotovili, da je bilo podobnih primerov v preteklosti še več.
Poslanski nadzori 2013 – 2017: Janša, Kangler, Popovič
Leta 2013 je Knovs vodil poslanec SDS Dragutin Mate. Komisija je v enem od nadzorov na policiji preverjala, ali se – v povezavi s finančno preiskavo – prisluškuje predsedniku SDS Janezu Janši. Prav tako so v tistem sklicu državnega zbora preverjali, ali v zvezi s kazenskimi postopki prisluškujejo Francu Kanglerju.
Leta 2017 je komisija pod vodstvom poslanca SDS Branka Grimsa preverjala morebitne prisluhe takratnemu koprskemu županu Borisu Popoviču.
Popovič je v tistem letu vsaj dvakrat prišel navskriž z državo: nasprotoval je načrtom Luke Koper in Slovenskemu državnemu holdingu grozil, da se bo občina pritožila na okoljevarstveno soglasje za podaljšanje prvega pomola. Prav tako je državi nasprotoval glede nastanitve beguncev v integracijski hiši v središču Škofij.
Koalicijski partnerji, ‘banksterji’ in srbski kapital
Leta 2020 je podpredsednik Knovs Žan Mahnič od takratne generalne direktorice policije Tatjane Bobnar dobil na vpogled obsežen seznam odredb o prikritih ukrepih za kar leto dni nazaj. V SDS naj bi takrat preverjali tako morebitne prisluhe proti svojim koalicijskim partnerjem, kot prikrite ukrepe v povezavi z obsežnim denarnim tokom iz tujine prek računov ene od slovenskih bank.
Do zadnjega takšnega nadzora je prišlo nedavno – junija 2025. Komisijo pod vodstvom Janeza Žaklja (poslanska skupina NSi) je med drugim zanimalo, ali se prikriti ukrepi policije izvajajo v zvezi s prodorom srbskega kapitala v posle na območju Mestne občine Ljubljana.
V nobenem od teh primerov proti poslancem ni bilo kazenskih ovadb. Kar lahko kaže, da politični pritisk na policijo v času, ko so vlade vodili Alenka Bratušek, Miro Cerar in Marjan Šarec še ni bil nikoli takšen kot v obdobju t. i. “depolitizirane” policije, ki jo je napovedal Robert Golob.
Na preizkušnji sistem zavor in ravnovesij
Povsem razumno je namreč, da se v okviru izvajanja aktivnosti po načelu demokratičnega sistema zavor in ravnovesij lahko preveri tudi morebitno nezakonito uporabo prikritih ukrepov proti članom opozicijskih strank.
Opozicija je namreč ena od prvih tarč morebitnih zlorab prikritih preiskovalnih ukrepov. Obstoj takšne možnosti je zato pomemben del nabora institutov za delovanje sistema zavor in ravnovesij kot pogoja za uresničevanje načela delitve oblasti.
Če bi opoziciji takšno možnost odvzeli, bi koalicijska večina, ki ima preko izvršilne oblasti vpliv na obveščevalne in varnostne službe, vnaprej vedela, da ni nikogar, ki bi lahko ugotovil obstoj nezakonite uporabe preiskovalnih ukrepov. To pa bi samo po sebi povečalo tveganje za njihovo zlorabo.
Sodna praksa ESČP: “Ni samo pravica, to je dolžnost opozicije”
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v več primerih poudarilo, da sta politična razprava in parlamentarni nadzor posebej varovana s pravico do svobode izražanja. Še posebej to velja za člane opozicije, ki izvajajo nadzor nad vlado in njenimi organi.
V zadevi Castells proti Španiji iz leta 1992 so jasno zapisali: “Ni samo pravica, ampak tudi dolžnost opozicijskih predstavnikov, da ostro nadzorujejo in kritizirajo delovanje vlade, zlasti represivnih organov.”
Kazenski pregon proti poslancem opozicije, zaradi zakonitega izvajanja nadzora, pomeni tako imenovani “hladilni učinek” – ustvarja ozračje, v katerem bi se parlamentarne komisije v prihodnje lahko vzdržale nadzora, kar je v nasprotju z namenom parlamentarne demokracije.
En odgovor na “Dolga zgodovina poslanskega nadzora nad prisluhi policije”
Zelo dober prikaz. To da vedeti, da je bila OVADBA opozicijskih poslancev NEUSTAVNA in obelodani dejstvo, da se ta vlada na “USTAVO POŽVIŽGA”. Kaj pa bodo rekli sodniki?
Komentirajo lahko naročniki