Države članice Nata so v nedeljo dosegle dogovor o izjavi za prihajajoči vrh v Haagu, ki določa cilj povečanja obrambnih in varnostnih izdatkov na 5 % BDP do leta 2035. Dogovor, ki ga bodo voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, uradno potrdili v sredo, je premagal nasprotovanje Španije, poročajo tuji mediji iz diplomatskih virov.
Španski premier Pedro Sánchez je sprva blokiral besedilo, saj je menil, da je cilj 5 % BDP za Španijo, ki je leta 2024 za obrambo namenila 1,24 % BDP, nerealističen. Po prilagoditvi besedila, ki zavezuje “zaveznice” namesto “mi se zavezujemo”, je Španija popustila, Sánchez pa je izjavil, da zaveza za Španijo ne velja. Nato deluje na podlagi soglasja, zato je bil dogovor vseh 32 članic ključen.
Cilj povečanja izdatkov je odgovor na naraščajočo grožnjo Rusije in potrebo Evrope po večji odgovornosti za lastno varnost, saj ZDA preusmerjajo pozornost na Kitajsko. Trenutni cilj Nata je 2 % BDP, Trump pa vztraja pri 5 %, pri čemer je nakazal, da ta cilj ne bi veljal za ZDA. Po načrtu generalnega sekretarja Marka Rutteja bi države postopoma dosegle 3,5 % za osnovne obrambne izdatke in 1,5 % za infrastrukturo in kibernetsko varnost. Rok za dosego cilja je bil podaljšan na 2035, z vmesnim pregledom leta 2029.
Evropa se sooča tudi z izzivi poenotenja razdrobljene obrambne industrije in prilagajanja novim oblikam vojskovanja, kot so brezpilotniki in kibernetske grožnje, kar zahteva stalne inovacije.
Naročniška vsebina
Kakorkoli, po svoje je ironično, da se bo koalicija Svobode, SD-ja in Levice se bo v zgodovino očitno vpisala kot tista, ki je pristala na največji dvig izdatkov za oboroževanje v zgodovini samostojne Slovenije …
Komentirajo lahko naročniki