Več tesnih zaveznikov ZDA je po ameriških napadih na Iran, ki so podžgali strah pred širšim konfliktom, pozvalo k vrnitvi za pogajalsko mizo, hkrati pa opozorilo na grožnjo, ki jo predstavlja teheranski jedrski program. Nekatere države in skupine v regiji, vključno s tistimi, ki podpirajo Iran, pa so potezo obsodile in hkrati pozvale k deeskalaciji.
Združeni narodi
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da ga je uporaba sile s strani Združenih držav zelo zaskrbela. “Narašča tveganje, da bi ta konflikt lahko hitro ušel izpod nadzora – s katastrofalnimi posledicami za civiliste, regijo in svet,« je zapisal v izjavi na X.
I am gravely alarmed by the use of force by the United States against Iran today. This is a dangerous escalation in a region already on the edge – and a direct threat to international peace and security.
There is a growing risk that this conflict could rapidly get out of…
— António Guterres (@antonioguterres) June 22, 2025
»Države članice pozivam k deeskalaciji.”
“Ni vojaške rešitve. Edina pot naprej je diplomacija.”
Evropska unija
Visoka diplomatka Evropske unije je dejala, da Iranu ne smejo dovoliti razvoja jedrskega orožja, vendar je pozvala vse, ki so vpleteni v konflikt, k zadržanosti.
Iran must not be allowed to develop a nuclear weapon, as it would be a threat to international security.
I urge all sides to step back, return to the negotiating table and prevent further escalation.
EU Foreign Ministers will discuss the situation tomorrow.
— Kaja Kallas (@kajakallas) June 22, 2025
“Vse strani pozivam, naj se umaknejo, se vrnejo za pogajalsko mizo in preprečijo nadaljnjo eskalacijo,” je v objavi na družbenih omrežjih dejala visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas.
Vatikan
Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo Angelus na Trgu svetega Petra odločno pozval k miru in pozval mednarodno diplomacijo, naj utiša orožje. Po omembi zaskrbljujoče situacije v Iranu je prvi ameriški papež poudaril, da “danes bolj kot kdaj koli prej človeštvo kliče in prosi za mir, in to je krik, ki zahteva razum in se ga ne sme zadušiti”.
Papež je pozval vse člane mednarodne skupnosti, naj prevzamejo svojo moralno odgovornost in “ustavijo tragedijo vojne, preden se spremeni v nepopravljivo brezno”.
Združeno kraljestvo
Britanski premier Keir Starmer je pozval Iran, naj se vrne za pogajalsko mizo, da bi diplomatsko končali krizo, in dejal, da je stabilnost v nemirni regiji prednostna naloga. Kot je dejal, iranski jedrski program predstavlja resno grožnjo svetovni varnosti.
“Iranu se nikoli ne sme dovoliti, da razvije jedrsko orožje, ZDA pa so ukrepale za ublažitev te grožnje,” je dejal Starmer.
Rusija
Dmitrij Medvedev, namestnik vodje Varnostnega sveta predsednika Vladimirja Putina, je dejal, da je več držav pripravljenih Teheranu dobaviti jedrsko orožje. Ni navedel, za katere države gre, je pa dejal, da je ameriški napad povzročil minimalno škodo in da Teherana ne bo ustavil pri prizadevanjih za jedrsko orožje.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ostro obsoja zračne napade in jih označilo za “hudo kršitev mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN in resolucij Varnostnega sveta ZN”.
Kitajska
Kitajska je obsodila ameriške napade na Iran in jih označila za resno kršitev mednarodnega prava, ki je še dodatno zaostrila napetosti na Bližnjem vzhodu. Kitajsko zunanje ministrstvo je v izjavi pozvalo vse strani – zlasti Izrael – k uvedbi premirja in začetku dialoga.
“Kitajska je pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, da bi združila prizadevanja in ohranila pravičnost ter prispevala k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu,” je sporočilo ministrstvo.
Savdska Arabija
Savdska Arabija je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi ameriških zračnih napadov, vendar jih ni obsodila.
“Kraljevina poudarja potrebo po vseh možnih prizadevanjih za zadržanost, deeskalacijo napetosti in preprečevanje nadaljnje eskalacije,” je v izjavi sporočilo zunanje ministrstvo.
Pakistan
Pakistan je ameriške napade označil za zelo zaskrbljujočo eskalacijo, le nekaj dni po tem, ko je Trumpa nominiral za Nobelovo nagrado za mir zaradi njegovega diplomatskega posredovanja v indijsko-pakistanski krizi.
“Ti napadi kršijo vse norme mednarodnega prava,” je vlada sporočila v izjavi. “Iran ima legitimno pravico do obrambe v skladu z ustanovno listino ZN.”
Slovenija
Zunanje ministrstvo je na X zapisalo, da “izražamo zaskrbljenost zaradi napada na jedrske objekte v Iranu. Ta eskalacija lahko dodatno zaostri že tako nevarne razmere, ogroža mednarodni mir in varnost, regijo potiska v kaos in ogroža življenja civilistov.”
Ministrica @tfajon: “Izražamo zaskrbljenost zaradi napada na jedrske objekte v #Iran. Ta eskalacija lahko dodatno zaostri že tako nevarne razmere, ogroža mednarodni mir in varnost, regijo potiska v kaos in ogroža življenja civilistov.#Slovenija 🇸🇮 ostaja zaskrbljena zaradi… pic.twitter.com/agEvKJi875
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) June 22, 2025
Kot so dodali, pozivajo k umiritvi napetosti in vrnitvi k pogajanjem.
Bolj ostro in neposredno stališče pa so zavzeli v vladni stranki Levica.
Danes smo se zbudili v eno najhujših eskalacij. Napad ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte svet potiska na rob nove vojne. Izvedene vojaške napade ZDA brez mandata OZN je treba v mednarodni skupnosti ostro obsoditi, saj spodkopavajo globalni sistem varnosti, ki smo ga…
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) June 22, 2025
Odziv koordinatorke stranke Levica sicer ni (uradno) stališče naše vlade, vseeno pa ga je zanimivo videti v kontekstu nekaterih drugih mednarodnih odzivov. Za razliko od večine odzivov, ki izražajo zaskrbljenost in željo po umiritvi razmer, je obravnavani odziv dosti bolj napadalen in ideološko usmerjen.
Bonus vprašanje: kateremu od zgornjih odzivov je najbolj podoben, in kako ga to postavlja v kontekst mednarodnega dogajanja zadnjih nekaj let? Ter konec koncev izraženo željo po spoštovanju mednarodnega prava?
Komentirajo lahko naročniki