Načrti Evropske komisije o uvedbi dvotirnega članstva v EU razkrivajo vse večje razhajanje med državami kandidatkami, poroča Politico. Bruselj preučuje možnost, da bi nove članice v EU sprva vstopile brez polnih glasovalnih pravic, te pa bi pridobile šele po institucionalnih reformah Unije, namenjenih omejitvi veta in učinkovitejšemu odločanju.
Predlog je odgovor na skrbi obstoječih članic, da bi nadaljnja širitev – zlasti z državami, kot sta Ukrajina in Moldavija – še dodatno otežila soglasno odločanje, kar je v zadnjih letih že večkrat zavrla Madžarska, občasno pa tudi Slovaška. Med pravicami, ki bi bile lahko začasno omejene, je tudi pravica do veta pri sankcijah in drugih občutljivih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Odzivi kandidatk so neenotni. Albanija idejo podpira: premier Edi Rama meni, da je delno članstvo sprejemljiva cena za vstop v “družino EU”, tudi če to začasno pomeni manjši politični vpliv. Podobno razmišlja nekdanja gruzijska predsednica Salome Zurabišvili, ki poudarja pomen učinkovitosti odločanja in priznava razlike v moči med starimi in novimi članicami.
Na drugi strani Ukrajina in Črna gora zavračata zamisel članstva druge kategorije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudarja, da mora biti članstvo “polnopravno ali pa ga ni”, medtem ko črnogorski predsednik Jakov Milatović opozarja, da je EU v preteklosti že delovala z 28 članicami in zato institucionalne reforme ne bi smele biti pogoj za njihov vstop.
Moldavija zavzema bolj previdno držo: pripravljena je sodelovati v razpravah, a hkrati vztraja, da mora polno članstvo z enakimi pravicami ostati končni cilj.
Evropska komisija napoveduje, da bo konkretne predloge predstavila februarja ali marca, pri čemer komisarka za širitev Marta Kos opozarja, da širitev EU danes ni več zgolj tehnično vprašanje, temveč tudi odgovor na zunanje destabilizacijske pritiske. Predlog bo moral prestati pravno presojo in politično soglasje držav članic, kar pomeni, da razprava o “EU več hitrosti” šele vstopa v odločilno fazo.
Komentirajo lahko naročniki