Belgija po novem sistemu o porazdelitvi prosilcev za azil ne bo sprejemala novih migrantov, pač pa bo v sklad zanje rajši namenila 13 milijonov evrov. Gre za mehanizem v okviru pakta o migracijah. Nekatere najbolj migrantsko obremenjene države se bodo tako razbremenile, ostale pa bodo morale plačati ali pa k sebi vzeti migrante iz najbolj obremenjenih, kar so v prvi vrsti Italija, Grčija, Španija in Ciper. Med tistimi, ki so že sprejele večje število beguncev so Avstrija, Hrvaška in Poljska.
EU je po letih pogajanj vendarle dosegla dogovor o pravičnejši porazdelitvi prosilcev za azil. Ključni element novega pakta o azilu in migracijah, ki začne veljati junija 2026, je solidarnostni mehanizem: države pod največjim pritiskom – Grčija, Ciper, Italija in Španija – bodo razbremenjene z letno prerazporeditvijo 30.000 prosilcev.
Ker bo mehanizem v prvem letu začel veljati šele 12. junija, bo za prerazporeditev upravičenih 21.000 prosilcev. Ostale članice bodo morale izpolniti obveznost solidarnosti, razen šestih držav, ki so že zdaj izrazito obremenjene (med njimi Avstrija, Hrvaška in Poljska).
Države lahko obveznost izpolnijo na tri načine:
– sprejem prosilcev,
– finančni prispevek,
– druga oblika solidarnosti (npr. tehnična pomoč).
Belgija se je odločila za finančno pot – namesto sprejema prosilcev bo plačala 12,9 milijona evrov. Belgijska ministrica za azil in migracije Anneleen Van Bossuyt je poudarila, da mora biti prispevek “realističen”, denar pa naj bi državam pod pritiskom omogočil boljše sistemske rešitve.
Dogovor vključuje tudi strožje postopke vračanja oseb, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene. Po ocenah EU namreč preveč ljudi po zavrnitvi ostane v evropskem prostoru, zato naj bi prenovljeni postopki okrepili celovitost migracijske politike in povečali zaupanje v sistem.
Komentirajo lahko naročniki