26. oktobra bodo v Argentini vmesne volitve v oba domova parlamenta. Če bo Javier Milei želel izpeljati ključne reforme svojega libertarnega programa, bo moral osvojiti kar nekaj sedežev. Kar pa ni več gotovo.
Razlogi so tako ekonomski kot politični. Orodja, s katerimi Milei ohranja vrednost pesa in brzda inflacijo, povzročajo na drugi strani gospodarski krč. Poleg tega pa se s svojimi pribočniki zapleta v korupcijske afere.
V začetku septembra so na lokalnih volitvah v provinci Buenos Aires z veliko razliko zmagali peronisti. Provinca, ki zajema skoraj 40 odstotkov argentinskih volivcev, velja sicer za peronistično trdnjavo, ki je Milei ni osvojil niti na predsedniških volitvah 2023, na katerih je prepričljivo zmagal.
Kljub temu je bila visoka zmaga levičarjev signal finančnim trgom, da bi se podobno lahko zgodilo tudi na državni ravni. V nekaj urah po objavi rezultatov je tečaj pesa padel za deset odstotkov, kar bi lahko privedlo do nove finančne krize.
Za zaščito vrednosti pesa je država porabila večino svojih deviznih (dolarskih) rezerv; samo v zadnjih tednih naj bi za ta namen pokurili več kot milijardo ameriških dolarjev. Čeprav strategija ni vzdržna, bo Milei pri njej vztrajal vsaj do volitev. Po pomoč se je moral zateči tudi k svojemu zavezniku Donaldu Trumpu, ki je naredil izjemo in Argentini omogočil dostop do novih 20 milijard dolarjev.
»La casta«
Oslabljeno podporo Mileiu in njegovi stranki La Libertad Avanza (Svoboda napreduje) gre pripisati tudi korupcijskim aferam, v katere se zapletajo njegovi najtesnejši sodelavci, pa tudi on sam. To je še toliko bolj občutljivo, saj je bila ena glavnih točk njegovega programa, da bo počistil s skorumpirano politično elito, »la casto«, ki je prisesana na preobsežen državni aparat.
Začelo se je letos februarja, ko je Milei promoviral kriptovaluto, ki se je kmalu izkazala za prevarantsko. Nato so avgusta v javnost prišli zvočni posnetki, da naj bi njegova sestra Karina Milei, sicer tudi vodja kabineta in predsednica stranke, prejemala provizije pri nakupih zdravil, ki jih izvaja državna agencija.
Na začetku oktobra pa je udarila še afera, da je kandidat Mileijeve stranke v Buenos Airesu, José Luis Espert, od osebe, obtožene trgovine z drogami, prejel 200.000 dolarjev. Od kandidature je bil prisiljen odstopiti. Ob tem se je branil, da je denar prejel za povsem zakonite svetovalne storitve. »Nisem svetnik, delal sem napake – nisem pa preprodajalec mamil,« je dejal Espert.
Milei, ki trdi, da gre pri aferah zgolj za podtikanja in »levičarsko blatenje«, je medtem v okviru predvolilne kampanje po promociji svoje nove knjige Ustvarjanje čudeža (La Construcción del Milagro) na koncertu odpel venček argentinskih rockovskih uspešnic iz osemdesetih.
🇦🇷 Argentinian President Javier Milei held a major concert in Buenos Aires, performing a nine-track set mostly consisting of 1980s rock anthems.
Around 15,000 people attended the show, according to The Guardian. pic.twitter.com/sTAsMY299b
— Visegrád 24 (@visegrad24) October 8, 2025
Gospodarska situacija
Kot smo že pisali, se je Milei po prevzemu oblasti lotil javne porabe, kot je napovedoval – z motorko. Državna blagajna je imela že lani proračunski presežek, inflacija, ki je bila še septembra 2024 več kot 200-odstotna, pa je po zadnjih podatkih na dobrih 30 odstotkih. Tudi stopnja revščine, ki je sprva narasla, je nato padla pod raven iz leta 2023.
Konec leta 2024 so se že začeli kazati znaki gospodarskega okrevanja, tudi napovedi gospodarske rasti za letošnje leto so bile dobre, nekatere celo petodstotne. Toda od aprila se gospodarska aktivnost rahlo krči, brezposelnost se je nekoliko povečala, plače v zasebnem sektorju pa stagnirajo.
Razlog za gospodarski krč ni samo znižana javna potrošnja, ampak tudi monetarna orodja (poraba deviznih rezerv in zvišanje obrestnih mer), s katerimi Milei ohranja vrednost pesa znotraj razpona, ki je bil določen ob lanski delni valutni liberalizaciji. Padca vrednosti valute si namreč vsaj do volitev ne sme privoščiti, saj bi to povzročilo nove inflacijske pritiske.
Grenka pilula
Po volitvah je po ocenah analitikov pričakovati dodatno valutno liberalizacijo, ki bi – četudi za ceno kratkoročnega šoka in inflacije – lahko sprostila zakrčeno gospodarstvo; med drugim bi močno pomagala izvoznikom.
»To je zadnja grenka pilula, ki jo moramo pogoltniti, preden začnemo obnavljati Argentino,« je dejal Milei ob svoji inavguraciji. Slabi dve leti po nastopu funkcije se zdi, da grenkih pilul še ni konec.
Veliko bo odvisno od prihajajočih volitev, na katerih bodo volivci na novo izbrali polovico poslancev v spodnjem domu parlamenta in tretjino senatorjev.
Komentirajo lahko naročniki