Anketa Ninamedie: desni pol v prednosti, dokler volivcev ne povprašajo tudi o Prebiliču

Napovedi iz našega Safaria Special, kjer gledamo v kristalno kroglo do naslednjih volitev, potrjuje tudi zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je prejšnji teden za Večer in Dnevnik izvedla agencija Ninamedie: v obstoječi strankarski konkurenci imajo tri desnosredinske stranke v seštevku podpore prednost pred tremi koalicijskimi. A le dokler anketarji vprašanja na priklic ne zamenjajo z naštevanjem starih, novih in napovedanih strank, med katerimi je tudi stranka Vladimirja Prebiliča, na katero očitno čaka velika skupina neopredeljenih. 

Pojav te med navedenimi v raziskavi razmerja prevesi v rahlo prednost levega bloka. A tako desni kot “tretji blok” sta z njim skorajda enakovredna, kar stvari močno zakomplicira in jih hkrati naredi še posebej zanimive. 

Po anketi Ninamedie za Delo in Večer, bi, če bi bile volitve to nedeljo, za SDS glasovalo 23,4 % vprašanih, za Gibanje Svoboda 15,9 % in za SD 7,1 %. V parlament bi se še uvrstili Levica in Nsi s po 4,9 % med vsemi anketiranci ter Demokrati s 3,4 % podporo. Druge stranke bi dobile zanemarljivo število glasov, neopredeljenih pa je kar 30 %.

Ob upoštevanju zgolj opredeljenih glasov bi, kot so izračunali pri Dnevniku, SDS dobila 35 poslanskih sedežev, Gibanje Svoboda 24, SD 10, Levica in NSi po 7 in Demokrati 5. Tri desnosredinske stranke bi skupaj imele 47 glasov, kar je dovolj za sestavo koalicije.

Trendi med opredeljenimi anketiranci kažejo, da se medstrankarska razmerja bistveno ne spreminjajo.

A le dokler anketarji vprašanja o podpori strankam ne postavijo nekoliko drugače. Če namesto vprašanja “na priklic”, kjer morajo anketiranci sami od sebe navesti stranko, ki bi jo volili, postavijo naslednje vprašanje: “Zdaj vam bomo ob že znanih strankah navedli tudi nekatere nove stranke, ki so že ali naj bi še nastale, vi pa prosim povejte, katero od navedenih bi volili?” se razmerja precej spremenijo.

SDS v tem primeru dobi 14,3 % glasov, Demokrati Anžeta Logarja 12 %, Gibanje Svoboda 10,4 %, Stranka Vladimirja Prebiliča 8,3 %, lista Levice in Vesne 6,9 %, SD 4,9 % in NSi 3,6 % glasov. Druge stranke ostajajo prepričljivo pod parlamentarnim pragom, (še najbližje Resnica 2,9 % in upokojenci Pavla Ruparja 2,3 %), neopredeljenih je petina vprašanih.

Če podporo strankam pretvorimo v koalicijske bloke, dobimo tri skoraj izenačene potencialne koalicije. Najmočnejša, a zgolj za malenkost, bi bila koalicija povsem levih strank, s skupnim seštevkom 30, 5 % glasov podpore. Zgolj pol odstotka manj bi dobila koalicija desnosredinskih strank. Tako imenovani “tretji blok” pa skupaj zbere 28,5 % podporo.

V pričujoči anketi sicer delo vlade kot uspešno ocenjuje 39,1 % vprašanih, kot neuspešno pa 56,3 %. Med politiki ima najvišjo povprečno oceno predsednica republike Nataša Pirc Musar (3,45), sledi predsednik SD-ja Matjaž Han (3,0), evropski poslanec Vladimir Prebilič (2,82), predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (2,81), Anže Logar (2,76) itd.