Gotovo ste zaznali, da imamo v Sloveniji že kar nekaj let Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Morda se, podobno kot mnogi drugi tudi vi sprašujete, zakaj morate torej vsako leto vsaj 10 x vedno znova na razne formularje pisno vpisovati svoj EMŠO, davčno, naslov … Zato smo pregledali, kje smo v Sloveniji na področju digitalizacije, kaj na ministrstvu delajo, kaj so naredili in če se nam lahko vtisnejo v spomin še po čem drugem kot po aferi s prenosniki.
Nastanek, prihod nove vlade in obrat – razpustitev 40 strokovnjakov za digitalno preobrazbo
Sedanje ministrstvo je bilo leta 2021 sprva zasnovano kot Vladna služba za digitalno preobrazbo, ki jo je vodil minister brez listnice Mark Boris Andrijanič, njen namen pa je bil pospešiti digitalizacijo države z usklajevanjem projektov med različnimi resorji ter z uresničevanjem predlogov Strateškega sveta za digitalizacijo, v katerem je več deset strokovnjakov pripravilo približno 60 konkretnih ukrepov na področjih javne uprave, šolstva, zdravstva, gospodarstva in umetne inteligence. Polovica teh projektov je bila uresničena ali začeta v času od ustanovitve do volitev (junij 2021 – marec 2022).
Potem se je vlada zamenjala in za svojo prioriteto kratkovidno postavila odpravljanje “škodljivih posledic” prejšnje vlade. Očitno tudi na področju digitalizacije. Vladno službo so preoblikovali v ministrstvo, ki danes zaposluje blizu 300 ljudi.
Kot je za naš medij povedal prvi minister Andrijanič, so takoj razpustili strateški svet za digitalizacijo, v katerem smo imeli več kot 40 vrhunskih strokovnjakov. »S tem se je zavrglo ogromno energije, potenciala in dobrih idej. Ugasnili so skoraj vse projekte, ki smo jih zastavili v okviru Strateškega sveta za digitalizacijo. Med drugim digitalizacija notarskih storitev ter postopkov pridobivanja gradbenega in vozniškega dovoljenja, odpravo papirnatega poslovanja med izvajalci zdravstvenih storitev, obvezen e-podpis v javni upravi, uvedba računalništva in informatike kot obveznega predmeta, spremembo obdavčitve delniških opcij, ki je ključna za startupe.
Dogovorjeno je že bilo tudi odprtje razvojno-gospodarskega predstavništva v Silicijevi dolini za pomoč slovenskim podjetjem pri vstopu na ameriški trg in privabljanje tehnoloških investicij v Slovenijo, vendar je nova vlada projekt kljub že pridobljenemu soglasju ameriške strani in zagotovljenim sredstvom ustavila.”
Doba ministrice Emilije Stojmenove Duh
Mandat ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh si je javnost najbolj zapomnila po aferi z nabavo več tisoč računalnikov, za katere je država namenila milijone evrov javnega denarja, velik del opreme pa je dolgo časa ostajal nerazdeljen v dragih skladiščih in postajal vse bolj zastarel. Ob tem v tem času ni bilo vidnih večjih premikov pri digitalizaciji javne uprave, zaradi česar se postavlja vprašanje, kakšne konkretne rezultate je ministrstvo sploh doseglo.
Zaradi afere z računalniki je ministrica Stojmenova Duh tudi odstopila, decembra 2024 pa jo je nadomestila Ksenija Klampfer. Ministrstvo se odtlej ne pojavlja več veliko v medijih. Ne zaradi afer kot tudi ne zaradi prebojev na področju digitalizacije.
“Prejšnja ministrica je bila ves čas v medijih zaradi vseh mogočih škandalov, zdajšnja ministrica pa se zdi povsem nevidna. To je sicer sprememba na bolje, a Slovenija potrebuje Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga bodo državljani videli in čutili prek boljših storitev e-uprave, pa tudi prek digitalizacije zdravja, izobraževanja in gospodarstva,” dodaja njun predhodnik.
Mandat izgubljenih priložnosti
Videti je, da je ministrstvo uresničilo vsaj svoj glavni načrt – uničenje projektov prejšnje vlade. Žal svojih niso zagnali, kaj šele izvršili. Talci teh otročij političnih spletk pa smo državljani, ki po digitalni pismenosti capljamo daleč za povprečjem EU. Zgolj 46,5 % Slovencev ima osnovna digitalna znanja, povprečje EU pa je 60 %. Prehitevajo nas bivše države vzhodnega bloka.
“Zadnja štiri leta so bila žal obdobje velikih izgubljenih priložnosti. Druge države – Hrvaška, Poljska, Češka, pa tudi Ukrajina – so v tem času naredile velike korake naprej pri digitalizaciji javne uprave, vzpostavljanju privlačnega startup okolja in uvajanja umetne inteligence v gospodarstvo. Pri nas pa se ni premaknilo skorajda nič. Vse, kar je bilo začeto v okviru vladne službe in Strateškega sveta za digitalizacijo, je bilo ob spremembi vlade nemudoma ukinjeno, ne glede na to, v kakšni fazi so bili projekti. Motiv je bil preprosto porušiti vse, kar je bilo narejeno prej, in se znebiti ekipe, ki je tam delala. To pa so bili talentirani mladi ljudje, ne politični ali strankarski kadri.«
Digitalno nepismeni slovenski učenci
Medtem ko Slovenija še vedno razpravlja o tem, ali naj računalništvo sploh postane obvezen predmet, Hrvaška z novim šolskim letom uvaja v osnovne in srednje šole predmet o umetni inteligenci in sistematično pripravlja mlade na tehnologije prihodnosti. Številne druge evropske države so to že storile.
Tudi države bivšega vzhodnega bloka nas tako na področju izobraževanja kot digitalizacije prehitevajo po levi in desni. Kot se je za časnik Finance slikovito izrazil Janez Demšar s Fakultete za računalništvo in informatiko: “Medtem ko mi nimamo niti (smiselnega) pouka računalništva, v drugih državah, ki so torej 10, 15 let pred nami, razmišljajo o predmetih iz podatkovne pismenosti, umetne inteligence … Če nočemo, da bi naši učenci razumeli delovanje sodobnih tehnologij, bo lahko Slovenija v prihodnje konkurirala le Vietnamu – namreč pri lepljenju podplatov na športne copate.”
Če nočemo, da bi naši učenci razumeli delovanje sodobnih tehnologij, bo lahko Slovenija v prihodnje konkurirala le Vietnamu – namreč pri lepljenju podplatov na športne copate.
Ročna javna uprava in breme birokracije za gospodarstvo
Tudi na področju digitalizacije javne uprave smo zastali na točki, kjer smo bili pred štirimi leti. To je jasno vsakemu, ki mora urediti katerokoli upravno zadevo.
»Danes imamo v državni upravi pol-digitalizacijo. Obrazci, ki jih izpolnite elektronsko, se pogosto še vedno tiskajo in obdelujejo ročno. Obenem različni sistemi med seboj ne komunicirajo, tudi baze podatkov so še vedno ločene. Zato se nam marsikdaj zdi, da ves čas izpolnjujemo ene in iste obrazce. Uvesti moramo princip ‘once only’ – da lahko država od državljana določen podatek zahteva samo enkrat. Cilj digitalizacije mora biti, da lahko državljani vse upravne zadeve opravimo brez stresa, z nekaj kliki. Skrajni čas je, da birokratsko državo zamenjamo z državo na klik.« je povedal Andrijanič.
Zelo malo ali nič se ni naredilo niti pri digitalizaciji gospodarstva in izboljšanju poslovnega okolja za tehnološka podjetja, Slovenija pa je ostala tudi na mednarodnem področju praktično nevidna.
Kako naprej?
Nikakor še ni vse izgubljeno, je prepričan Andrijanič: »Še je čas, da se Slovenija prebije med digitalno najnaprednejše evropske države. Najprej bo treba ponovno zbrati vrhunske strokovnjake in pripraviti konkreten akcijski načrt. Eden ključnih projektov mora biti državna mobilna aplikacija po zgledu Estonije, Poljske in Ukrajine, prek katere bodo lahko državljani z nekaj kliki opravili praktično vse upravne postopke. Aplikacija bo delovala tudi kot digitalna denarnica z vsemi dokumenti, vključno z osebno izkaznico in vozniškim dovoljenjem. V njej bo tudi AI pomočnik, ki bo na vašo zahtevo na primer podaljšal vozniško dovoljenje ali spremenil vaše stalno prebivališče. To ni znanstvena fantastika – takšne rešitve danes že uporabljajo v Estoniji, Singapurju in Ukrajini.«
Na področju digitalizacije Slovenija nujno potrebuje spremembe. Te so povsem nepolitične, zato ni razloga, da jih ne bi mogla izpeljati katerakoli vlada. Edina ovira je pravzaprav nesposobnost, kratkovidnost in preokupiranost s političnim revanšizmom. Upajmo, da se bodo te lastnosti to pomlad za vedno poslovile iz slovenske politike, ne glede na to, kdo in kako bo sestavljal prihodnjo vlado.
En odgovor na “300 ljudi na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, EMŠO pa še vedno pišemo na roko”
Neverjetna Slovenija. Ena vlada nekaj naredi, pride druga to poruši, pride zopet prva, ki poruši vse od prej. Neverjetno neumen narod smo. Namesto, da bi si kopičili koristi, obče koristi, za vse dobro, si škodujemo. Neverjetno. Ta vlada, sedaj v odhajanju, je zagonila dve leti za projekt antijanšizma. Namesto, da bi se prvega dne lotila dela in izpolnjevala obljube dane v času predvolilne kampanije.
Komentirajo lahko naročniki