V zadnjih dneh je ljudi na družbenih omrežjih razburilo vabilo na roditeljski sestanek I. Osnovne šole Žalec, ki je bilo napisano v slovenskem in v albanskem jeziku. Prav tako je dvignilo prah dejstvo, da je bil roditeljski sestanek prevajan v albanščino.
Šlo je za posebni roditeljski sestanek samo za starše učencev – priseljencev – povabljenih je bilo 40, prišlo jih je 30. V šoli se branijo, da tovrstne roditeljske sestanke organizirajo že vrsto let, saj je “komunikacija s starši otrok priseljencev pomembna za uspešno vključevanje otrok v novo učeno okolje”. Pri tem jih podpira tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, očitno pa ne tudi župan iz vrst Socialnih demokratov, Janko Kos.
Ta je v izjavi za javnost dejal, da država pred problemom tišči glavo v pesek in občine ter šole pušča same, ter da je zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno.
V I. Osnovni šoli Žalec je 19 % vseh učencev priseljencev, od tega 13,5 % albansko govorečih. Težave s sporazumevanjem s starši, predvsem materami, ki ne znajo slovensko in se je kaj zavzeto niti ne skušajo naučiti, so obče znane ne samo v Žalcu, temveč povsod, kjer se srečujejo z naraščajočo albansko govorečo populacijo.
V dotični osnovni šoli problem rešujejo tako, da se oni prilagajajo tukaj živečim staršem, ki ne razumejo slovensko, pri tem pa imajo očitno podporo tudi pristojnega ministrstva.
Pomanjkanje sistemskih rešitev vse bolj očitnega problema pa ravno ministrstvu, oziroma državni na splošno, očita žalski župan Janko Kos. Sicer pravi, da je nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa izjemnega pomena za vse učence, pomoč pri razumevanju slovenskega jezika pa jim omogoča vzpodbudno učno okolje, s ciljem čim hitrejšega jezikovnega in socialnega vključevanja učencev priseljencev v lokalno okolje.
Vendar. “Ta dogodek je pokazal, da država osnovne šole in lokalne skupnosti že več mandatov pušča same in tišči glavo v pesek,” nadaljuje župan iz vrst Socialnih demokratov. “Nihče, ki ne pozna vsaj osnovne ravni znanja slovenskega jezika, se ne more vključevati v vzgojno izobraževalni proces,” dodaja.
“Zato prosimo vse odločevalce na ravni države po ustreznem ravnanju, ne glede na politično barvo, saj prvenstveno gre za dobrobit celotne družbe,” se na koalicijo, katere članica je tudi njegova stranka, obrača Kos. Kot nadalje poudarja, pomen slovenskega jezika v Savinjski dolini in mestu Žalec izhaja “iz dejanj naših prednikov, ki so z II. slovenskim taborom 6. septembra 1868 v Žalcu zahtevali enakopravnost slovenskega jezika in slovenskega naroda znotraj Avstro-Ogrske.” Zato je po njegovem prepričanju zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno, vlaganje v njegovo krepitev pa naložba v našo skupno prihodnost.
Naročniška vsebina
OŠ Žalec: Ker smo opazili majhno udeležbo na rednih roditeljskih sestankih, smo sklicali dodaten sestanek za starše priseljencev
Za pojasnila smo se obrnili na vodstvo I. Osnovne šole Žalec. Kot pravijo, so v šoli organizirali tri roditeljske sestanke v mesecu septembru, katerih vabila so bila napisana v slovenščini. Ker so v šoli opazili, da se veliko staršev priseljencev ni udeležilo roditeljskih sestankov, kjer so bile podane pomembne informacije glede zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja, so organizirali dodaten roditeljski sestanek za starše priseljencev v mesecu oktobru.
To vabilo, ki je razburilo med drugimi SDM in poslanca Aleksandra Reberška iz vrst Nove Slovenije, je bilo namenjeno izključno albansko govorečim staršem.
Kot pojasnjuje ravnateljica I. Osnovne šole Žalec, Andreja Špajzer, roditeljske sestanke za starše učencev priseljencev organizirajo že vrsto let: »Komunikacija s starši otrok priseljencev je pomembna za uspešno vključevanje otrok v novo učno okolje«. Dodaja, da so staršem pojasnili njihovo vlogo z vidika sodelovanja med šolo in starši. Informirali so jih o tečajih slovenščine za odrasle, ki se izvajajo v lokalni skupnosti, in nudenju učne pomoči.
Špajzerova poudarja, da nobenih drugih vabil ali obvestil ne prevajajo. V skladu z zakonodajo so šolska obvestila v slovenščini. Informativni prevod k vabilu je bil dodan izključno za lažje razumevanje.
»Takšen način obveščanja je v skladu z načelom enakosti in nediskriminacije (zagotavljanje dejanske dostopnosti informacij vsem staršem), načelom največje koristi otroka (Konvencija o otrokovih pravicah) in načelom transparentnosti in dostopnosti informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj prevod služi boljši dostopnosti informacij in učinkovitejšemu sodelovanju med šolo in starši,« še dodaja Špajzerova.
Ministrstvo: Šola ni kršila zakonodaje
Tudi po ocenah ministrstva osnovna šola ni storila nič narobe. Način komuniciranja s starši je namreč v pristojnosti šol, ki se prilagodijo lokalnim značilnostim. Vzgojno-izobraževalno delo na tej šoli poteka v slovenščini, roditeljskega sestanka pa ni mogoče šteti za del vzgojno-izobraževalnega procesa, tako da šola ni kršila določb zakona. Zakonodaja pa ne pripisuje natančnih namenov uporabe sredstev informiranja.
Na ministrstvu menijo tudi, da je uspešna komunikacija s starši in učinkovito podajanje informacij o delu šole in napredku učencev pa sta ključnega pomena za uspešno osnovnošolsko izobraževanje.
[su_note note_color=”#d6dfec”]
Komentirajo lahko naročniki