Zakaj so ankete tako zgrešile izid referenduma: to so razlage izvajalcev in poznavalcev

Glede na raziskave javnega mnenja je referendumski izid marsikoga presenetil. Mediana odgovarja, da izida referenduma niso napovedovali, ampak so stališče za oziroma proti Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja preverjali na vzorcu celotne volilne baze, in ne zgolj na opredeljenih.

Ninamedia, ki je za Delo podporo zakonu preverjala pri tistih, ki so dejali, da se bodo referenduma udeležili, je podporo zakonu precenila za 7,7 odstotne točke, nasprotovanje zakonu pa je podcenila za 22,8 odstotne točke.

Kredibilen strokovnjak za javnomnenjske raziskave opozarja na tri probleme, ki jih imamo v Sloveniji z raziskavami javnega mnenja, v teorije zarote glede prirejanja rezultatov raziskav pa ne verjame.

Na koncu članka navajamo primere referendumov iz tujine, kjer so javnomnenjske raziskave izid zgrešile.

Oktobra je anketa Inštituta Janeza Evangelista Kreka namerila, da bi ZPPKŽ podprlo 56,3 % vprašanih, anketa Mediane za POP TV 60 % in iste agencije za Delo 60,5 %. Ninamedia in Mediana, ki sta za Dnevnik in RTV Slovenija dva tedna pred referendumom izmerili delež opredeljenih, ki bi na referendumu podprli ZPPKŽ, sta namerili 54,3 % in 59,9 %. Podpora ZPPKŽ na referendumu po preštetih 99,98 % glasovnic: 46,56 %. Večina, 53,44 % je glasovala proti.

Na anketo Mediane za RTV Slovenija je 34 % vprašanih odgovorilo, da se bodo referenduma zagotovo udeležili, 16,2 % je odgovorilo, da se ga bodo udeležili verjetno. Dejanska udeležba je bila 40,94-odstotna.

“Proti” podcenili za 23 odstotnih točk

Anketa Ninamedie je delež volivcev, ki so na referendumu bili proti ZPPKŽ v napovedi podcenila za 22,8 odstotnih točk. Delež volivcev, ki so bili za uveljavitev ZPPKŽ so precenili za 7,7 odstotne točke. Anketa Mediane je merila podporo zakonu na vzorcu vseh volilnih upravičencev, ne zgolj na tistih, ki so odgovorili, da se bodo referenduma udeležili, zato je odstopanje od izida referenduma pričakovano.

Mediana: nismo napovedovali izida referenduma, obenem so se zadeve spreminjale zadnje dni

Z Mediane so opozorili na razliko med rezultati javnomnenjske raziskave na reprezentativnem vzorcu celotne volilne baze in napovedjo izida na udeležencih: “Objave Medianinih rezultatov v medijih so bile izključno na vseh volilnih upravičencih in nikoli napoved udeležencev referenduma”.

“Javno mnenje, izmerjeno v zadnjih raziskavah Mediane se je s približevanjem referendumu nagibalo k le malenkost višji udeležbi, ampak k pomembno nižji podpori zakonu! Glede na trend, ki se je nakazoval iz le dveh merjenj, je bilo možno sklepati na večjo javnomnenjsko podporo nasprotnikov,” so zapisali pri Mediani.

Dodali so, da se je pet dni pred referendumom in še pred televizijskimi soočenji na prvem programu Televizije Slovenija, “ki so jih množično nadvladali nasprotniki zakona iz civilne družbe in iz političnih strank”, v njihovi javnomnenjski raziskavi za Delo izkazala za 4 odstotne točke višja volilna udeležba kot pred tednom dni v raziskavi za RTVS, “za celih deset odstotnih točk pa se je znižal delež podpornikov zakona”. Opozorili so tudi na nenavaden pojav: “Pred tokratnim referendumom se je delež neopredeljenih z dobre desetine povzpel na petino.” Običajno se delež neopredeljenih pred referendumom namreč znižuje.

Mediana meni, da je možno,  da

Menijo, da so nasprotniki zakona:

Odgovora Ninamedie do objave članka še nismo prejeli. Njihov odgovor bomo dodali, ko/če ga prejmemo.

Strokovnjak opozarja na tri probleme

Strokovnjak za javnomnenjske raziskave, ki ne želi biti imenovan, na uredništvu pa potrjujemo njegovo kredibilnost, je povedal, da ni pristaš teorij zarote, da agencije za raziskave javnega mnenja rezultate namerno prirejajo. Težavo vidi predvsem v tem, da so kakovostne raziskave javnega mnenja drage, mediji, ki jih naročajo, želijo varčevati, kar na strani agencij vodi v sprejemanje kompromisov pri izvedbi raziskav. (V depešah, ki jih je razkril Wikileaks, je veleposlanika ZDA Mussomeli že pred leti v domovino poročal o tem, da v Sloveniji je znanje za izvajanje javnomnenjskih raziskav, ni pa denarja zanje.)

Drugi problem je po njegovem mnenju v tem, da “so se izvajalci navadili, da karkoli dajo od sebe, to naročniki sprejmejo, objavijo in nimajo vprašanj”. Morda naročniki nimajo dovolj znanja, da bi javnomnenjske raziskave razumeli, ugiba naš sogovornik.

Tretji problem pa vidi v tem, da se ljudje, ki se izrekajo glede vrednostnih tem in njihovo stališče ni v skladu z “mainstream”-om, čutijo stigmatizirane, demonizirane in se zato ne želijo izrekati ali se raziskovalcu celo zlažejo.

Politični komentator Miran Videtič je na X-u komentiral, da “domače” agencije ne zmorejo več ustvarjati javnega mnenja.