V Zahodnem Balkanu, kjer je svoboda medijev že dolgo pod pritiskom, je zaprtje Al Jazeera Balkans, napovedano za ta mesec, le zadnji udarec v nizu propadov tradicionalnih medijev. Ti so več kot tri desetletja igrali ključno vlogo pri ohranjanju miru in demokracije v regiji. Brez njihovega nadzora se povečuje tveganje za stopnjevanje vladne represije, kar napoveduje novo, zaskrbljujoče poglavje globalne demokracije – dobo »post-novinarstva«, kjer resnica izgublja pomen, v mnenjskem članku piše Politico.
Leto 2025 bi moralo biti prelomno za evropske medije z novo zakonodajo EU o svobodi medijev, a realnost je daleč od optimistične. Novembra lani je ameriški predsednik Donald Trump zamrznil financiranje State Departmenta in USAID, slednjega pa julija dokončno ukinil. To je močno prizadelo neodvisne medije po svetu, ki so bili odvisni od teh sredstev, kar je povzročilo val odpuščanj in zapiranj uredništev. Marca je Trumpova administracija dodatno oslabila Agencijo za globalne medije ZDA, ki financira Voice of America in Radio Free Europe/Radio Liberty, ključni instituciji za poročanje o avtoritarnih režimih.
Zaprtje Al Jazeera Balkans po 14 letih delovanja je še en dokaz finančne krize, ki pesti neodvisne medije. Ti so v regiji nudili platformo za razkrivanje vladnih zlorab, zlasti na medijskih trgih, ki so pod nadzorom države – kot je Srbija, kjer se od lanskega korupcijskega škandala vrstijo protesti in represija nad novinarji. Podobne grožnje se pojavljajo tudi v Kosovu, Severni Makedoniji in Bosni in Hercegovini.
Regija postaja poligon za prihodnost, kjer bo resnica dostopna, a nepomembna, mediji pa bodo izgubili vpliv zaradi dezinformacij in pomanjkanja sredstev. Evropa mora novinarstvo prepoznati kot ključni steber demokracije in ga podpreti z ustrezno infrastrukturo in politično voljo, sicer tvega vzpon avtoritarizma v »post-novinarskem« svetu.
Komentirajo lahko naročniki