Kaj je v ozadju spopada med vlado in naftnim trgovcem, katerega največji lastnik je prav država? Zakaj Golobova vlada slovenske voznike ‘stiska’ z rekordnimi dajatvami na liter goriva, medtem ko so tujce na začetku poletja ob avtocesti pričakale občutno nižje cene?
So razlog zamolčani interesi predsednika vlade? Daleč od kamer se odvija bitka za vpliv v nadzornem svetu Petrola. Zavrelo naj bi tudi iz bolj intimnih razlogov: kaj ima s tem odškodninska tožba zoper teto Tine Gaber? In kakšni so Golobovi načrti s Petrolom, za obdobje po umiku iz politike?
“Vlada dela za ljudi”
— Spremljamo (@spremljamo_tw) June 26, 2025
Robert Golob je te dni izrekel, da (zasebne) lastnike Petrola, ki so zaradi vladne regulacije cen ob avtocesti protestno zaprli štiri manjše bencinske servise, vodi “požrešnost po dobičku” medtem ko “vlada dela za ljudi”.
Kako daleč od resnice je ta izjava, kažejo plakati, s katerimi nas o razrezu cene na liter bencina obvešča Petrol. Medtem ko nabavna cena goriva in marža naftnega trgovca skupaj predstavljata 40 % končne cene, si država od vsakega prodanega litra bencina vzame skoraj dve tretjini.
Če bi Golobu res šlo za povprečno slovensko denarnico, bi torej nižal trošarine in druge dajatve, ki se s črpalk stekajo v državni proračun. Manevrskega prostora za to ima več kot dovolj. Od začetka mandata je vlada dajatve na gorivo dvignila za skoraj polovico.
‘Požrešni’ zasebni lastniki Petrola, s čimer Golob misli predvsem na največja domača zasebna lastnika, zakonca Darija in Vesno Južna, nam tako pri litru bencina poberejo okoli 8 centov. Vlada, ki dela za ljudi, pa si iz naših denarnic vzame skoraj 86 centov na liter.
Bitka za nadzorni svet Petrola
Golobove resnične bolečine so daleč stran od ‘malega človeka’. Med insajderji ni skrivnost, da si je predsednik vlade na mestu šefa Petrolovih nadzornikov želel kariernega bankirja Marka Jazbeca, sicer moža v zadnjem času bolj izpostavljene Saše Jazbec, državne sekretarke na Ministrstvu za finance, ki jo Svoboda – prav tako neuspešno – že mesece ‘forsira’ na funkcijo guvernerke Banke Slovenija.
Ne samo, da se Golobu načrti z Jazbecem niso izšli – Marko Jazbec je po treh letih bolj ali manj edino, kar je državi ostalo od neposrednega vpliva v nadzornem svetu. Čeprav Republika Slovenija (ne)posredno obvladuje okoli 32 % delnic, zakonca Južna pa okoli 10 %, je predsednica nadzornega sveta postala Vesna Južna.
Skupaj s soprogom sta po ocenah poznavalcev državi tudi sicer povsem ‘zaklenila’ 9-članski nadzorni svet, kjer država ta hip neuradno ne obvladuje niti tistih članov, ki v nadzornem svetu sedijo na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH). Poglejmo, kako je to mogoče.
- Vesna Južna, predsednica NS od 16.7.2025 – soproga Darija Južne
- Mario Selecky, namestnik predsednice NS – predstavnik slovaško-češke investicijske družbe J&T, ki ima v lasti nekaj manj kot 13 odstotkov Petrola; neuradno usklajen z interesi zakoncev Južna, kar odpira tudi vprašanje, kdo dejansko stoji v ozadju tega finančnega sklada
vir: Petrol d.d. - Goran Kralj, član NS – predstavnik hrvaških pokojninskih skladov; tako kot v primeru namestnika predsednice tudi zanj velja, da se usklajuje z zakoncema Južna
- Lina Jerman, Robert Ravnikar in Marko Šavli, člani NS – predstavniki zaposlenih v Petrolu; na strani aktualne uprave, ki uživa podporo Darija in Vesne Južna
- Tomaž Vesel, Luka Zajc in Marko Jazbec, člani NS – predstavniki države kot največje lastnice; Vesel je prokurist medijske družbe Salomon v solastništvu zakoncev Južna; Zajc je nekdanji odvetnik pisarne Čeferin, nazadnje na UEFA eden od najtesnejših sodelavcev Aleksandra Čeferina, osebnega prijatelja zakoncev Južna; Jazbec je edini pod neposrednim vplivom SDH, ki ga obvladuje Gibanje Svoboda
Podpis zakoncev Južna nosi tudi aktualna uprava Petrola. Član uprave Marko Ninčević je bil tako od leta 2017 generalni direktor podjetja Lisca, ki ga lastniško prav tako obvladujeta Dari in Vesna Južna. V upravi Petrola pokriva strateško najbolj ključna področja nabave, dobave in trgovanja z električno energijo ter upravljanja razvojnih potreb in projektov.
Tožba proti vplivni teti premierjeve partnerke Tine Gaber
Strasti med aktualnim predsednikom vlade in Petrolom v ozadju dodatno pregreva tudi več kot 11-milijonska odškodninska tožba zoper nekdanjo predsednico uprave Nado Drobne Popovič. Vložitev astronomske tožbe so Petrolovi nadzorniki aktualni upravi pod vodstvom Saša Bergerja naložili v prvi polovici aprila. Drobne Popovič pa je slovenski javnosti znana tudi kot teta Golobove partnerke Tine Gaber.
Do očitanega oškodovanja naj bi prišlo pred štirimi leti, ko je Petrol v 200 milijonov evrov vrednem poslu prevzel 93 bencinskih servisov hrvaškega Kroduxa. S takratnim lastnikom, nekdanjim generalom Ivanom Čermakom pa je bila hkrati sklenjena še domnevno sporna pogodba o najemu skladišča za hrambo naftnih derivatov pri Zadru.
Golobova vizija Petrola: združitev z GEN-I?
Manj znane so slovenski javnosti močne zgodovinske vezi Petrola z družbo Gen-I in posledično aktualnim predsednikom vlade Robertom Golobom. Konec leta 2016 je tako Petrolova odvisna družba Iges svoj 50-odstotni delež v družbi Gen-I za 45 milijonov evrov prodala družbi Gen-EL. Slabega pol leta pred zaključkom posla, so se o transakciji takole razpisale Finance.
Zdaj pa naj bi Goloba po pričevanju naših virov mikal načrt, ki v prvi fazi vključuje izločitev trgovalnih oddelkov Gen-I in Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), v drugi fazi pa prav združitev s Petrolom. Tako naj bi nastalo super energetsko podjetje, po velikosti in tržnem deležu največje v zgodovini samostojne države. Viri ga opisujejo kot načrt za obdobje po Golobovem umiku iz državne politike.
In vse našteto v tem članku morate imeti v mislih, ko bo Golob v povezavi s Petrolom naslednjič izrekel, da “vlada dela za ljudi”.
Komentirajo lahko naročniki