“Evropa se je zašla sredi boja,” je svoj govor o stanju v Uniji začela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen (VDL). Kot Evropejci nismo vajeni tovrstnega izražanja, saj je naša Unija v osnovi mirovni projekt, zato je dolgo premišljevala ali naj svoj govor začne s tako ostro oceno.
“Toda današnji svet je neprizanesljiv. Težav, s katerimi se Evropejke in Evropejci soočajo vsak dan, ne moremo pomesti pod preprogo,” je nadaljevala. “Evropa se mora boriti!” je poudarila in se vprašala, ali ima Evropa želodec za boj, ali smo dovolj enotni in se zavedamo nujnosti tega boja ali se bomo raje borili med sabo in dovolili, da nas ohromi razdeljenost. Pozvala je k enotnosti med državami članicami, med institucijami EU in k enotnosti “prodemokratičnih sil te hiše”.
Povzemamo, kar je vredno vedeti o usmeritvi Evropske unije v prihodnjih letih, kot je v svojem govoru to predstavila predsednica EK.
Vojna v Ukrajini je ruska vojna in zanjo bi morala plačati
V nadaljevanju je predstavila zgodbo najstnika Saše in njegove babice Ljudmile, ki sta kot gosta v Evropskem parlamentu predstavljala “neutruden boj Ukrajine za svobodo”. UVL je povedala, kako je bil takrat 11-letni Saša ob napadu Rusije na Mariupol ranjen, kako so ga ločili od mame in kako so ga želeli poslati v rusko “prevzgojo”. Njegova babica je “premikala gore”, da je prišla do njega in ga rešila. Njegova mama je še vedno pogrešana. Ker Saševa zgodba ni osamljen primer, je napovedala, da bo skupaj z Ukrajino in drugimi partnerji gostila vrh Mednarodne koalicije za vrnitev ukrajinskih otrok. “Vrniti je treba prav vse ugrabljene otroke!” je podčrtala govornica.
“Ta vojna se mora končati s pravičnim in trajnim mirom v Ukrajini. Svoboda Ukrajine je tudi svoboda Evrope,” je nadaljevala in opisala prizadevanja EU za končanje vojne: podporo evropskih voditeljev ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu v Washingtonu in sodelovanje Koalicije voljnih za zagotovitev miru v Ukrajini. Opozorila je na kršitev poljskega in evropskega zračnega prostora z ruskimi droni ter poudarila solidarnost Evrope s Poljsko. Pozvala je k večjemu pritisku na Rusijo, k več sankcijam, hitrejšemu opuščanju ruskih fosilnih goriv.
Povedala je, da je Evropa namenila 170 milijard evrov pomoči Ukrajini. To je ruska vojna in Rusija bi morala zanjo plačati, ne evropski davkoplačevalci, “zato moramo nujno poiskati novo rešitev za financiranje vojnih prizadevanj Ukrajine na podlagi zamrznjenih ruskih sredstev”. Predlagala je nov program Kvalitativna vojaška prednost, ki bo podpiral naložbe v zmogljivosti ukrajinskih oboroženih sil.
Opozorila je na pomembnost, da si Evropa sama zagotovi lastno varnost, kljub vključenosti v NATO: “Na začetku letošnjega leta smo začeli izvajati načrt Pripravljenost do leta 2030, ki bi lahko mobiliziral do 800 milijard evrov naložb na področju obrambe.” Opozorila je na pomembnost t. i. “vzhodne straže”, od Baltskega do Črnega morja: “Evropa bo branila vsak kvadratni centimeter svojega ozemlja.”
Grozote v Gazi se morajo končati
“Pobijanje ljudi, ki prosijo za hrano. Matere, ki pestujejo mrtve otroke. Ti prizori so katastrofalni,” je opozorila na dogajanje v Gazi. “V vojni se kot orožje nikoli ne sme uporabiti umetno ustvarjena lakota,” je dejala in se zavzela za končanje vojne. “Koliko se morajo razmere še dodatno poslabšati, preden bomo zmogli enoten odziv,” se je vprašala. Evropa mora storiti več, je dejala, vendar se prizadevanja zataknejo, ko ni večinske podpore. Ukrepi, ki jih predlaga, bodo prehudi za ene in premili za druge, ampak najti moramo soglasje. “Cilj Evrope ostaja enak. Resnična varnost Izraela ter varna sedanjost in prihodnost za vse Palestince. To pomeni, da je treba talce izpustiti. Omogočiti je treba neomejen dostop za vso humanitarno pomoč. In takoj je treba prekiniti ogenj.”
UVL je bila tudi jasna glede Hamasa – omenila ga je nekajkrat in pri tem striktno dodajala besedo “teroristi”, da ne bo nobenega dvoma, da EU v tem ekstremističnem palestinskem gibanju prepoznava teroristično organizacijo. Prihodnost tako Palestine kot dveh držav in Gaze je po besedah UVL mogoča le brez teroristov Hamasa, torej z njihovim uničenjem.
Kako povečati konkurenčnost Evrope
Na področju konkurenčnosti Evrope UVL stavi na digitalno in čisto tehnologijo. Poslovanje v Evropi moramo olajšati, da bomo lahko zaščitili delovna mesta. Zmanjšanje birokracije naj bi prihranilo 8 milijard evrov letno. “Digitalni evro bo na primer razbremenil tako podjetja kot potrošnike. V pripravi so že novi omnibusi, na primer na področju vojaške mobilnosti in digitalizacije. Za inovativna podjetja pripravljamo t. i. 28. režim in pospešujemo delo v zvezi s kapitalom ter unijo prihrankov in naložb,” je naštela ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Problem je, da zagonska visokotehnološka podjetja iščejo investitorje drugje. Evropska komisija bo zato v sodelovanju z zasebnimi vlagatelji ustanovila sklad Scaleup Europe, ki bo obsegal več milijard evrov in bo omogočil investicije v zagonska podjetja: “Želimo, da najboljši v Evropi izberejo Evropo.”
“Naš največji adut je enotni trg, ki pa ostaja nedokončan,” zato bo Evropska komisija predstavila načrt za enotni trg do leta 2028. Pri vlaganjih v digitalno in čisto tehnologijo je izpostavila umetno inteligenco in sveženj za spodbujanje baterij. Za javna naročila bodo uvedli merilo “izdelano v Evropi”. Komisija bo predlagala tudi akt o pospeševanju razogljičenja industrije za ključne strateške sektorje in tehnologije.
Izpostavila je evropsko strategijo za boj proti revščini in obljubila vrsto svežnjev o cenovni dostopnosti in življenjskih stroških. Izpostavila je štiri področja, na katera bodo ukrepi usmerjeni: energija, stanovanjska kriza, avtomobilska industrija in hrana.
Glede trgovinskega dogovora z ZDA je povedala, da je “za Evropo najboljši možen”. “80 % naše trgovine poteka z državami, ki niso ZDA. Zato moramo izkoristiti nove priložnosti,” je dejala in obljubila oblikovanje koalicije podobno mislečih držav za reformo svetovnega trgovinskega sistema.
Komisija je napovedala sveženj Izberi Evropo, da privabimo znanstvenike in raziskovalce. Kot zdravnica je zgrožena nad dezinformacijami, ki ogrožajo svetovni napredek na številnih področjih, od ošpic do otroške paralize. “EU bo vodila novo pobudo za svetovno zdravstveno odpornost,” je napovedala.
Svobodni mediji proti dezinformacijam
“Spoštovanje pravne države je nujno za pridobitev sredstev EU. Zdaj in v prihodnosti,” je podčrtala in napovedala ustanovitev evropskega centra za demokratično odpornost. “Očitno vas je strah tega novega centra,” se je odzvala na nemir v dvorani. Vmešati se je morala predsednica parlamenta Roberta Metsola. Tradicionalni mediji so v težavah, kar je ustvarilo informacijske puščave, v katerih dezinformacije cvetijo, je povedala VDL in napovedala vzpostavitev programa za odpornost medijev v podporo neodvisnemu novinarstvu in medijski pismenosti. Podčrtala je pomen svobodnih medijev kot temelja demokracije.
Zaščita mladoletnikov na spletu
“Sem mati sedmih otrok, babica štirih in občutim tesnobo staršev, ki jih skrbi za varnost njihovih otrok na spletu,” je začelo temo digitalnih odvisnosti in drugih nevarnosti, ki na spletu ogrožajo mladoletne. “Naši prijatelji v Avstraliji prvi uvajajo omejitve družbenih medijev. Pozorno spremljam izvajanje njihove politike, da bi morda lahko nekatere od teh ukrepov sprejeli tudi v Evropi,” je napovedala ustanovitev skupine strokovnjakov, ki ji bo do konca tega leta svetovala o najboljšem pristopu za Evropo.
Le 20 odstotkov tistih, ki ne morejo ostati pri nas, dejansko zapusti Evropo
Naša najpomembnejša naloga je zaščititi demokracijo. V naslednjem proračunu je predlagana potrojitev sredstev za upravljanje migracij in varovanje meja. “Potrebujemo sistem, ki bo človeški, ne pa naiven,” je poudarila. Trenutno le 20 % zavrnjenih azilantov dejansko zapusti Evropo. Vse članice morajo prispevati svoj del. Mi odločamo o tem, kdo bo prišel k nam, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi. Pohvalila je 21-% zmanjšanje ilegalnih vstopov v Evropo.
Navdihujoča solidarnost Evropejcev
Na koncu je opozorila še, da je letos poleti v Evropi pogorela površina v velikosti tretjine Belgije. Podčrtala je pomen podnebne odpornosti in predlagala ustanovitev novega evropskega središča za gašenje požarov s sedežem na Cipru, ki bi lahko podpiralo tudi naše sosednje regije. Govor je zaključila z zahvalo 760 gasilcev, pilotom in ostalim članom ekip, ki so priskočili na pomoč kolegom širom Evrope. Posebej je omenila skupino grških gozdnih čuvajev, ki so priskočili na pomoč pri gašenju španskim kolegom. V EP je pozdravila vodjo grške ekipe Nikolaosa Paisiosa: “Vaš pogum je navdih za vse nas.”
Evropejci lahko skupaj zmagamo v boju
“Menim tudi, da moramo na nekaterih področjih, na primer na področju zunanje politike, preiti na kvalificirano večino. Čas je, da se osvobodimo spon odločanja s soglasjem. Poskrbeti moramo, da bo naša Unija delovala hitreje in uresničila pričakovanja Evropejcev in Evropejk. Tako lahko skupaj zmagamo v tem boju. In s tem uresničimo trenutek evropske neodvisnosti,” je sklenila in opozorila na boj Evropejcev za svobodo med drugo svetovno vojno in v času hladne vojne. Končala je z besedami: “Naj živi Evropa!”
Naročniška vsebina
10 minutni povzetek govora Ursule von der Leyen o stanju v Uniji si lahko ogledate v spodnjem videu:
Komentirajo lahko naročniki