Evropska unija se sooča z novo realnostjo: ameriški predsednik Donald Trump si lasti vlogo neuradnega voditelja Evrope, kar razkriva šibkost evropskih voditeljev. Po poročanju Politica Trump trdi, da ga evropski voditelji imenujejo “predsednik Evrope”, kar v Bruslju zanikajo, a dejanja govorijo drugače. Od vrha Nata, kjer je generalni sekretar Mark Rutte Trumpa imenoval “očka”, do neenakopravnega trgovinskega sporazuma EU-ZDA je očitno, da Trump izvaja izjemen vpliv na evropske zadeve.
EU voditelji so po Trumpovi ponovni izvolitvi previdni v izjavah, izbirajo med molkom ali hvalo. Nekateri, kot estonski predsednik Alar Karis, celo podpirajo Trumpove poteze, kljub zmanjšanju ameriške vojaške podpore baltskim državam. Evropski voditelji so Trumpa prosili, naj pritisne na madžarskega premierja Viktorja Orbána, da bi odpravil blokado članstva Ukrajine v EU, kar dodatno potrjuje njegovo vlogo evropskega “botra”.
Nekoč je EU veljala za regulativno velesilo z “bruseljskim učinkom”, ki je vplivala na globalne standarde. Danes pa se zdi, da je ta moč oslabela. Namesto boja proti Trumpovim grožnjam s carinami so se evropski voditelji uklonili, kar je razvidno iz ponižujočega trgovinskega sporazuma. Krivdo za to nosijo tako Evropska komisija kot voditelji držav članic, ki niso pokazali enotnosti. Nekdanji ameriški veleposlanik pri EU Anthony Gardner opozarja, da pomanjkanje solidarnosti med članicami slabi Unijo.
Medtem ko nekateri vidijo v tem “stoletje ponižanja” za EU, se pojavljajo znaki upanja. Ankete kažejo, da si Evropejci želijo močnejše in bolj suverene Evrope. Mario Draghi, avtor poročila o prihodnosti EU, poziva k politični integraciji, da bi EU postala protagonistka na svetovnem odru, ne le opazovalka.
Komentirajo lahko naročniki