Umetna inteligenca izračunala: padec Svobode pomembno povezan s Petrolom in ceno goriv

23. 7. 2025, 06:31

7 minut branja
Deli

Javnost se je v sporu med vlado in Petrolom v veliki večini postavila na stran največjega naftnega trgovca pri nas, kaže najnovejša raziskava “Utrip družbe”, ki jo je izvedel raziskovalni center IJEK.

Tako kot referendumska kriza in zaostrovanje romske problematike, je spor s Petrolom časovno sovpadel s padcem podpore Gibanju Svoboda na anketah Mediane za Delo in Ninamedie za Dnevnik. 

S pomočjo umetne inteligence smo analizirali, v kakšni meri je padec priljubljenosti vladajoče stranke mogoče pripisati sporu o (pre)dragem gorivu na slovenskih črpalkah.

Komu so pomembni ljudje?

Čeprav je predsednik vlade Robert Golob na javno mnenje v “zadevi Petrol” skušal vplivati predvsem s svojo ostro in čustveno obarvano izjavo, da »Petrol kaže vsem prebivalcem, za kaj jim v resnici gre – za navadno požrešnost po dobičku, in da jim ljudje enostavno niso pomembni«, so Slovenci v večji meri prisluhnili racionalni komunikaciji naftnega trgovca.

Petrol je s formulo “7 % – 60 % – 33 %”, ki so jo natisnili na vse svoje točilne ročke v državi, javnost učinkovito opozoril na visok delež, ki ga od litra prodanega goriva pobere država.

Spodnji prikaz, ki ga je pripravil Chat GPT, kaže, da je v resnici še huje. Vsaj, ko gre za 95-oktanski bencin. Država s trošarino, tremi okoljskimi dajatvami in 22 % DDV vzame kar 63,5 % od končnega zneska na vašem računu.

Nekoliko manjši je ta delež pri dizelskem gorivu. Tako pri 95-oktanskem bencinu kot pri dizlu je trgovska marža nižja od 7 %. Pri čemer velja imeti v mislih tudi dejstvo, da je država tretjinski lastnik Petrola, torej pomembno sodeluje tudi pri ustvarjenem dobičku družbe.

Upoštevane so najnovejše maloprodajne cene bencina in dizla, ter trošarine in najvišje dovoljene marže, kot jih je aktualna vlada določila z uredbo 14. julija. vir: zanima.me

Leva vlada in davek, ki “povečuje socialno neenakost”

V nadaljevanju smo umetno inteligenco prosili, naj – na podlagi strukture cen – analizira davčno politiko vlade na področju pogonskih goriv. Najprej smo bili opozorjeni na t. i. regresivno naravo obdavčitve. “Obdavčitev goriva bolj prizadene nižje dohodkovne skupine, ker te za gorivo porabijo večji delež svojega dohodka kot premožnejši. Gre torej za regresivni davek, ki povečuje socialno neenakost.”

Prav tako je politika visokih trošarin problematična z vidika ustvarjanja proračunske odvisnosti od goriv. “Država ima pomemben interes, da se gorivo še naprej uporablja v čim večjem obsegu, saj iz tega črpa velik del proračunskih prihodkov. To pa ustvarja protislovje med okoljskimi cilji in fiskalnimi interesi države.”

Petrol kot zmagovalec spora

Najnovejša raziskava “Utrip družbe”, ki jo je med 3. in 9. julijem izvedel raziskovalni center IJEK, kaže, da je vlada (v zelenem) prepričljiva poraženka spora s Petrolom.

vir: Raziskovalni center IJEK

Še bolj je to očitno, ko iz rezultatov izločimo neopredeljene. Pokaže se, da se zdijo “marže prenizke, trošarine pa previsoke” skoraj 60-im odstotkom vprašanih, da so “trošarine in marže ustrezno urejene” pa se z vlado strinja dobrih 40 % anketirancev.

vir: zanima.me

Julijski padec Gibanja Svoboda

V naslednjem koraku smo umetno inteligenco prosili, naj nam izriše junijsko in julijsko podporo vladajoče stranke po anketah Mediane za Delo (objavljeni 9. junija in 7. julija) in Ninamedie za Dnevnik (16. junija in 14. julija). Na obeh je Svoboda zabeležila občuten padec priljubljenosti.

vir: zanima.me

Junija sta ji obe agenciji namerili enako – 18,1 % podporo, julija pa Ninamedia 15,9 %, Mediana pa še nižjo – 14,2 % podporo.

Chat GPT smo vprašali, katere politične teme so pomembneje vplivale na javno-mnenjsko podporo vladi in posameznim strankam med 30.6. in 3.7. ter med 7.7. in 9.7., ko sta Mediana in Ninamedia izvedli svoji julijski anketi.

Umetna inteligenca je naštela tri takšne teme:

  • referendumska kriza: obrambni izdatki, članstvo v Natu
  • eskalacija romske problematike/nasilja
  • vladni spor s Petrolom

Padec na račun Petrola in cene goriv

V nadaljevanju analize smo Chat GPT prosili za izračun, v kolikšni meri je na padec priljubljenosti Gibanja Svoboda vplivala vsaka od omenjenih treh tem.

Umetna inteligenca je izračun pripravila na osnovi spodnjih kriterijev:

  • časovno sovpadanje
  • medijska prisotnost teme
  • odzivnost družbenih podsistemov na temo
  • medijski komentarji in odziv vpletenih akterjev

Sodeč po rezultatih, je julijski padec podpore Gibanju Svoboda pomembno povezan z javnim sporom med vlado in Petrolom, na katerega javnost gleda predvsem z vidika odgovornosti za (pre)visoke cene goriv, ki jo pripisuje vladajoči politiki.

vir: zanima.me

Tema naj bi na javno mnenje vplivala celo pomembneje od eskalacije romskega nasilja in naj bi k skupnemu padcu priljubljenosti Svobode prispevala okoli tretjino – torej 1,3 % navzdol po Mediani in 0,73 % navzdol po raziskavi Ninamedie.

Katere volivce izgublja Svoboda?

Chat GPT nam je ponudil tudi zanimiv odgovor na vprašanje, katere volivce je v tem času izgubila Svoboda.

PROFIL IZGUBLJENIH VOLIVCEV

Demografske značilnosti

  • Starost: 30–55 let
  • Izobrazba: srednja do visoka
  • Regije: večji mestni centri (Ljubljana, Kranj, Celje, Koper)
  • Družbeni status: srednji razred, zaposleni v zasebnem sektorju ali podjetniki

Vrednote in pričakovanja

  • Cenijo stabilnost poslovnega okolja
  • So občutljivi na regulacijo in vmešavanje države
Komentar: Mirko Mayer
Marca 2026 na volišča vendarle tudi z denarnico?

Rezultati analize, ki smo jo s pomočjo umetne inteligence opravili na Zanima.me, odločevalcem prinašajo pomembno sporočilo.

Naročniška vsebina

Kdo ve, morda pa se Slovenke in Slovenci marca 2026 na volišča vendarle odpravimo tudi s svojimi denarnicami.