V noči na 3. januar so Venezuelo pretresle eksplozije in vojaška aktivnost, predvsem v južnih delih Caracasa, kjer so prebivalci poročali o nizko letečih letalih, dimu in izpadih električne energije.
Kmalu zatem je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle ciljno vojaško operacijo, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, dolgoletno tarčo ameriških sankcij in kazenskih obtožb zaradi trgovine z drogami in korupcije.
Venezuelsko ljudstvo je na ulicah in proslavlja, nekateri pa so se zbrali tudi v podporo Maduru. Precej bolj zaskrbljeni nad dogajanjem pa so vladni predstavniki v Sloveniji. V Levici so zapisali, da je “dejanje ZDA treba jasno obsoditi in sankcionirati.”
Ameriški predsednik Donald Trump je napad opisal kot “briljantno operacijo”, ki ni zahtevala civilnih žrtev, niti žrtev med ameriškimi vojaki. Izrazil je prepričanje, da je to korak k ustavitvi trgovine z drogami in kaznovanju režima, ki po njegovih besedah grobo krši državljanske pravice in pravila. “To je ena najbolj učinkovitih in močnih vojaških operacij v zgodovini Amerike.” Operacijo je označil za “odločno, natančno in nujno”, ob tem pa dodal, da ZDA “ne morejo dovoliti, da narko-režimi destabilizirajo regijo”.
Trump je to karikiral z navedbami, da so ZDA onesposobile 97 % morskih poti za tihotapljenje drog in dodal, da vsaka ladja z drogami v povprečju povzroči smrt 25.000 ljudi. Madura je označil za »nelegitimnega diktatorja«, odgovornega za vnos »kolosalnih količin smrtonosnih prepovedanih drog« v ZDA, in ga obtožil, da je nadzoroval kartel Cartel de los Soles.
Po Trumpovih besedah bodo ZDA “vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen, ustrezen in premišljen prenos oblasti.” Ameriško partnerstvo pa bo prebivalce naredilo “bogate, neodvisne in varne”.
Dogodek predstavlja najresnejši ameriški vojaški poseg v Latinski Ameriki po desetletjih in je nemudoma sprožil burne odzive po svetu ter odprl vprašanja o zakonitosti, precedensih in prihodnosti Venezuele.
Odzivi v ZDA: podpora in zaskrbljenost
V Združenih državah so odzivi izrazito razdeljeni. Republikanski del političnega prostora Trumpovo odločitev večinoma podpira in jo vidi kot dolgo pričakovano ukrepanje proti režimu, ki ga Washington že leta označuje za kriminalnega. Nasprotno pa demokrati in del pravnih strokovnjakov opozarjajo, da Kongres ni odobril uporabe sile in da je zajetje tujega predsednika brez mandata OZN pravni in ustavni zdrs, ki bi lahko imel dolgoročne posledice.
EU in evropski voditelji dogajanje spremljajo z veliko previdnostjo:
-
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaj Kallas je poudarila, da morajo biti določila mednarodnega prava in Ustavne listine OZN spoštovani tudi v kriznih okoliščinah. Pozvala k zadržanosti in diplomatskim rešitvam.
I have spoken with Secretary of State Marco Rubio and our Ambassador in Caracas. The EU is closely monitoring the situation in Venezuela.
The EU has repeatedly stated that Mr Maduro lacks legitimacy and has defended a peaceful transition. Under all circumstances, the principles…
— Kaja Kallas (@kajakallas) January 3, 2026
- Predsednica EK Ursula von der Leyen je zapisala, da zelo natančno spremlja situacijo v Venezuleli. “Podpiramo venezuelsko ljudstvo in mirno ter demokratično tranzicijo države. Vsaka rešitev mora spoštovati mednarodno pravo in Ustavno listino ZN.”
-
Nemčija, Francija in drugi evropski zavezniki so izrazili prepričanje, da uporaba sile ni pot do trajne rešitve in da le mirovni proces, ki spoštuje suverenost Venezuele, lahko prinese stabilnost in demokratične procese.
Poleg tega so Združeni narodi in mnoge države Latinske Amerike (npr. Brazilija, Meksiko, Kolumbija) obsodili ameriško vojaško akcijo kot kršitev suverenosti in mednarodnega prava ter pozvali k takojšnjemu sklicu Varnostnega sveta OZN.
Kaj pravijo neodvisni strokovnjaki in analitiki
Mednarodni analitiki opozarjajo, da je to ena od največjih ameriških vojaških eskalacij v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih, primerljiva z invazijo na Panamo leta 1989. Dogodek postavlja vprašanja o zakonitosti in mejah predsedniške oblasti v mednarodnih vojaških intervencijah – predvsem, ali lahko predsednik neke države samovoljno odredi takšno posredovanje brez jasne mednarodne sankcije ali mandata OZN.
Strokovnjaki za mednarodno pravo poudarjajo, da zločini, zaradi katerih so ZDA obtožile Madura (trgovina z drogami, terorizem), sami po sebi ne predstavljajo avtomatične pravne podlage za vojaško posredovanje ali zajetje tujega voditelja. Obstajata pomembna pravna in etična vprašanja o suverenosti, ki jih mora mednarodna skupnost razčistiti
Množice v Venezueli slavijo padec režima
Medtem pa številni Venezuelci slavijo odstranitev Madura in pričakovano slovo njegovega režima:
🚨UPDATE: In a historic celebratory development, millions of Venezuelans are jubilantly celebrating as socialism’s grip ends after decades of oppression. The Maduro regime has collapsed in a U.S.-led operation, freeing millions from hyperinflation, starvation and narco-terrorism. pic.twitter.com/GyFKynBCIy
— WORLD NEWS (@_MAGA_NEWS_) January 3, 2026
Every left-wing Westerner should see this video before commenting on Venezuela: pic.twitter.com/n0iuuxAjvu
— Inevitable West (@Inevitablewest) January 3, 2026
People across Venezuela are celebrating that communist narco-dictator Maduro has been captured by America, and they are finally free.
Don’t let anyone tell you Trump didn’t do the right thing. pic.twitter.com/MfWXncFIQf
— Dr. Maalouf (@realMaalouf) January 3, 2026
Odzivi slovenske oblasti: zaskrbljenost in obsojanje, tudi “servilne reakcije EU”.
Precej manj navdušenja kot med venezuelskim ljudstvom je nad akcijo ZDA pri slovenski oblasti. Predsednik vlade Robert Golob dogajanje spremlja z zaskrbljenostjo. “Vsakršen vojaški poseg zoper suvereno državo, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava in Ustanovne listine OZN, je nedopusten in vodi svet v nadaljnjo spiralo vojn in nasilja.” Kot pravi je najpomembnejša umiritev razmer, saj si “ne želimo nove vojne, civilnih žrtev in trpljenja nedolžnega prebivalstva.”
Zelo zadržana je tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar:
V Levici so zajem Madura s strani Američanov “najostreje obsodili”. Po njihovem gre za “grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti držav in temeljnih načel, na katerih naj bi temeljil mednarodni red.” Kot pravijo, takšna dejanja nimajo nobene zveze z demokracijo, temveč z golim uveljavljanjem moči in partikularnih interesov ZDA, kot sta nadzor nad naftnimi bogastvi in discipliniranje regije, ki jo dojemajo kot svoje dvorišče. “Kdor danes molči ali relativizira ugrabitev predsednika tuje države, v resnici podpira logiko, po kateri je moč nad pravom,” še dodajajo in zaključujejo, da je početje ZDA treba “obsoditi in sankcionirati”.
Še posebej ostra je bila sokoordinatorka Levice in ministrica za kulturo, Asta Vrečko, in to predvsem do Evropske unije:
Nad servilnimi odzivi evropskega političnega vrha, med njimi Kaje Kallas in Ursule von der Leyen, smo v Levici razočarani, a žal ne presenečeni. Ti odzivi znova potrjujejo, da Evropska unija danes ne igra nobene samostojne politične vloge v svetu, temveč deluje predvsem kot trg…
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) January 3, 2026
Po drugi strani pa predsednik največje opozicijske stranke, Janez Janša, opozarja, da je demokratično izvoljeni predsednik Venezuele Edmundo González, medtem ko je Maduro vodja kartela Los Soles, narkoteroristične organizacije, ki je prevzela oblast nad Venezuelo. “Njegov predhodnik Hugo Chavez pa je preko ambasade v Ljubljani pomagal ustanoviti tudi stranko Levica,” dodaja Janša.
Kaj sledi
Analitiki opozarjajo, da se kriza ne bo končala čez noč. Izpostavljajo naslednje možne scenarije:
-
Diplomatska eskalacija: Države in OZN bodo poskušale doseči deeskalacijo in organizirati pogovore o mirovni rešitvi.
-
Pravni spori: Pojavijo se lahko pravna vprašanja glede legitimnosti zadržanja in sojenja Maduru ter vlog mednarodnih sodišč.
-
Vpliv na regijo: Povečano napetosti v Latinski Ameriki in možnost nove begunske in humanitarne krize zaradi negotovosti v Venezueli.
-
Notranja politična reorganizacija: Čeprav je bil Maduro ujet, je odprto vprašanje, kdo bo prevzel dejansko oblast v Venezueli – ali bo okolje lojalno režimu vztrajalo pri odporu, ali pa bodo opozicijske sile poskušale prevzeti upravljanje države.
Venezuela je sicer v času komunistične vladavine prehodila pot od najbogatejše do najrevnejše države Južne Amerike:
Venezuela used to be twice as wealthy as Chile. Then Chile adopted free-market principles while Venezuela chose socialism.
Now Chile is the wealthiest large country in South America and Venezuela the poorest.
Free markets work, socialism makes nations poor. pic.twitter.com/TSgciMWpqt
— Michael A. Arouet (@MichaelAArouet) January 3, 2026
5 odzivov na “Trump je zajel Madura, Venezualčanom pa obljubil, da jih bo naredil “bogate, neodvisne in varne”. Levica v Sloveniji razočarana”
In tako si bodo američani priborili novo kolonijo. Vse to bo v Sloveniji pospremljeno z aplavzi in globokoumnimi izjavami naše tako imenovane desnice ter na drugi, levi strani, vsaj enkrat pravilno zadržani in korektni odzivi.
Da o EU ne govorimo. Ta tako in tako ne igra nobene vloge v mednarodni politiki več. Neke blond izjave ….
Fentanil kriza v ZDA pa bo še naprej galopirala, a kaj to zdaj koga še sploh briga. Je že bila konzumirana.
Tej akciji se reče tudi na pravilih temelječ red. Sem spadajo ugrabitve, ropanja, požiganja, izsiljevanja, laži, podtikanje in tako dalje.
Z zanimanjem bomo brali ali poslušali izjave ZDA vazalov širom po Evropi. Najinteligentneši se bodo sprenevedali, malo manj inteligentni pa bodo brez sramu pokazali vso svojo hipokrizijo. Približno tako, kot smo videli za Sirijo in še prej oropano Libijo.
Kakšna je razlika me ” zajeti” in ” ugrabiti” nekoga? Seveda v tem konkretnem primeru. Vem, vem, v Evropi nimamo izbire, kot, da uporabljamo izraze, ki jih prej določi Wasbington, kot sprejemljive.
Kako smo že zadnjič brali o ” relokaciji” ruskih zamrznjenih sredstvih v Belgiji, ki bodo dana, kot ” posojilo” Ukrajini. Prevedeno v slovenščino se bere : grem in oropam npr. bencinsko pumpo. Me dobijo in jim pojasnim, da gre zgolj za relokacijo vsote, ki jo bom posodil svoji ljubici za šminko.
Bog se nas usmili!
Friderik, zgleda da ste ljubitelj Komunistične DIKTATURE, ki je pokazala svoj obraz na naših tleh v letu 1945. Tudi takrat so bila ropanja, uboji….
In ko je v Venezueli prevzel vajeti Maduro, je bilo tako, kot pri nas 1945. Moj znanec, ki živi v Venezueli, je po nastopu Madura kar za nekaj mesecev prišel v Slovenijo in se potožil, da v Venezueli je zavladal KAOS, kjer ropajo in ovirajo delo obrtnikom in da tem ropajo, razbijajo stroje. Tudi temu Slovencu so Madurovi razgrajači vse razbili, tako, da svoje dejavnosti ni mogel opravljati. Čez nekaj mesecev pa se je vrnil, ker mu je grozilo, da ga bodo (tako kot v Sloveniji 1945) razlastili. Ta Slovenec je šel v 60-tih letih tja in si z delom zaslužil hišo in obrtno delavnico. Dokler ni zavladal Maduro, je bilo tam solidno življenje. Po Maduri pa je nastopila BEDA revščine in pomankanje vsega, kar sodobni človek rabi.
Znano je, da Levičarji obljubljajo RAJ – potem pa ljudi pahnejo v “pekel”. Mislim, da večina prebivalcev Venezuele – se veseli, da je Madura odstranjen.
Trta,
Natančno preberite kaj sem napisal. Nikjer nisem hvalil trenutnega stanja v Venezueli. O tem so edini, ki imajo pravico odločati venezuelci sami, ne pa nekdo, ki bi se rad polastil njihovih naravnih resursov.
Pač pa sem grajal…. preberite.
Komentirajo lahko naročniki