Nekateri pravniki so že pred včerajšnjo predstavitvijo predloga Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjevega zakona) trdili, da ima policija že sedaj zadostna pooblastila, da zagotovi javni red in mir ter varnost državljanov. Bivši minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak se s trditvijo strinja, pojasnil je razloge, zakaj policija kljub zadostnim pooblastilom ne ukrepa.
Da je širjenje represije z “omnibus zakonom” nepotrebno in nesorazmerno, je povedal pravnik dr. Matej Avbelj. Bivši direktor Sove (Slovenske obveščevalno-varnostne agencije) Janez Stušek meni, da če so razlogi za spremembe zakona o Sovi nedavni dogodki v Novem mestu, je to napačen razlog.
Bivši policist, predavatelj za področje organizacije dela policije in nekdanji minister za notranje zadeve, dr. Vinko Gorenak, je za zanima.me povedal, da je bil morda celo prvi, ki je na dan napada na Aleša Šutarja izjavil, da “ima policija vsa pooblastila in da ne rabi nobenih dodatnih pooblastil”. “Sam sem pisal tisti člen zakona, ki govori o vstopu v stanovanje in preiskavi brez odredbe sodišča,” je povedal in dodal, da so ta člen leta 1997 zapisali preveč na široko in ga je ustavno sodišče razveljavilo. Nato so omenjeni člen zakona popravili in še danes velja: “Policisti imajo možnost iti v romsko naselje in opraviti hišno preiskavo tudi brez odredbe, v primerih, ki jih določa zakon.”
Zakaj policist raje pogleda vstran
Po njegovem mnenju problem ni v zakonu, ampak v neukrepanju policije. Razloge za neukrepanje vidi v tem, da “policisti in policijski šefi danes ne čutijo nobene zaščite, nobene zaslombe in pravzaprav nobene pravice zase”. Spomnil je na demonstracije v času covida-19, ko je policija po njegovi oceni ukrepala zelo blago, “15 vrhunskih policijskih šefov in strokovnjakov je šlo v kazenski postopek zaradi tistih demonstracij”, na drugi strani pa so protestnikom denarne kazni oziroma globe vrnili. “Zato policist noče ukrepati, ampak raje pogleda vstran,” namesto da bi se izpostavljal, “kar je za državo več kot katastrofa”.
“Če bi kaj takega (napotitev vojske na mejo, op. a.) predlagal nekdo z desnega političnega pola, bi verjetno zmanjkalo koles.” – Vinko Gorenak
Vlada je včeraj sporočila, da bo za varovanje južne meje angažirala vojsko, s čimer naj bi sprostili okrog 40 policistov, ki bodo napoteni v jugovzhodno Slovenijo. “Če bi kaj takega predlagal nekdo z desnega političnega pola, bi verjetno zmanjkalo koles,” je Gorenak komentiral, da ne pričakuje množičnih protestov proti tej odločitvi vlade, gotovo pa bi jih bila deležna desna vlada. “Na zeleni meji trenutno nimamo situacije, ki bi zahtevala angažma vojske,” meni Gorenak. Da 40 dodatnih policistov ne pomeni praktično ničesar, je argumentiral s tem, da če upoštevamo 24-urno pokrivanje terena, bolniške odsotnosti, sobote, nedelje in praznike, praktično dobimo tri patrulje s po dvema policistoma: “To je popolnoma brez zveze.”
Gorenak se strinja z včerajšnjo izjavo ministra Luke Mesca, da besedilo zakona še ni dokončno: “Kaj bo na koncu prišlo iz parlamenta, ne vemo.”
Širjenje represije čez noč
Dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, je za naš portal povedal, da pravna podlaga za reševanje problemov, ki so se nam zgodili nedavno (uboj Aleša Šutarja, streljanje v romskem naselju, op. a.) že obstaja in da je problem v tem, da se obstoječi zakoni niso ustrezno izvajali. “To je širjenje represije: opravka imamo z ‘omnibus zakonom’, ki ne ureja zgolj policijskih pooblastil: podaljšuje roke za pripor, podaljšuje roke v katerem bodo sodišča preverjala ali je pripor sploh še zakonit,” meni Avbelj. Pravi, da “gre za celokupen spekter zakonskih sprememb, ki brez vsakršne resne javne in strokovne razprave čez noč, spet po nujnem postopku, spreminjajo eno najbolj občutljivih področij delovanja države”.
Opozoril je, da predlagane spremembe ne zadostijo testu sorazmernosti in na dejstvo, da je ustavno sodišče v preteklosti člen o policijskih pooblastilih glede vstopa v stanovanje že prepoznalo za neskladnega z ustavo.
Avbelj se strinja s tem, kar je včeraj v Tarči zelo jasno povedal bivši generalni državni tožilec, “da je v bistvu vlada ta enkratni primer izkoristila za zlorabo oblasti”. Opozoril je tudi na to, da so na zadnji seji vlade predlagali tudi spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Zakon o Sovi), “spet na način, ki ga je stroka že kritizirala, ne da bi bila narejena jasna analiza, kakšne so sploh sistemske posledice teh sprememb”.
Sova: za več pooblastil, a tudi za več nadzora
V zvezi s predlaganimi spremembami Zakona o Sovi, je njen bivši direktor Janez Stušek za naš portal povedal, da so spremembe zakona potrebne, če pa so bili razlogi za spremembe nedavni dogodki v Novem mestu, je to napačen razlog. Pooblastila Sove bi po njegovem mnenju lahko bila tudi večja, bi si pa želel bolje urejenega nadzora in tudi strožjih sankcij v primeru zlorab.
“Nadzor, kot je po trenutnem zakonu, je po moji oceni je zagotovo podhranjen,” je dejal Stušek. Trenutni mehanizem nadzora, da tako direktorja Sove kot nadzornika imenuje vlada, se mu zdi neustrezen. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi nadzornika imenovala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ali vrhovno sodišče, zagotovo pa ne vlada sama sebi.
Do “Šutarjevega zakona” je zelo kritičen doktor kazenskega prava, odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar. Opozarja, da gre za poseganje v ustavno materijo z zakonom. Obramboslovec dr. Klemen Grošelj, sicer podpredsednik Prebiličevega Preroda, pa celo potegnil vzporednico med Golobovimi predlogi in tajno policijo v komunistični NDR, Stasijem:
Bom samo rekel, da bi bil glede policijskih pooblastil Erich Mielke zelo zadovoljen. Očitna je namera predlagatelja, da se vsi postopki vodijo brez tožilstva in sodišč ter da se preko vloge GD Policije in GPU daje politiki posreden ali neposreden vpliv na odrejanje teh ukrepov. https://t.co/cUnInBUhqQ
— Klemen Groselj (@KGroselj) November 6, 2025
Komentirajo lahko naročniki