Zdravstvena stroka v Sloveniji poziva k umiku predloga zakona o omejeni osebni rabi konoplje, ki ga v parlamentarno proceduro vnašata stranki Svoboda in Levica. Strokovnjaki opozarjajo, da bi legalizacija imela resne negativne posledice za javno zdravje, zlasti za otroke in mladostnike, ter povečala tveganja za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu.
Kaj pa pravijo izkušnje nekaterih držav, ki so konopljo že legalizirale?
Mateja Jandl z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da izkušnje iz držav z legalizirano konopljo kažejo porast akutnih zastrupitev, zasvojenosti, psihotičnih motenj ter pljučnih in srčnih obolenj. Raziskave povezujejo uporabo konoplje tudi z nasiljem v družini, škodljivimi učinki pasivnega kajenja in slabšimi izidi pri novorojenčkih.
Posebno skrb zdravniki izražajo za mladostnike, saj konoplja negativno vpliva na razvoj možganov, kar lahko vodi v duševne motnje, anksioznost, depresijo in povečano tveganje za samomor. Psihiatrinja Andreja Pirtovšek Šavs opozarja, da bi dovoljenje uporabe konoplje v psihiatričnih ustanovah poslalo napačno sporočilo pacientom. Tanja Varl Turk iz UKC Ljubljana pa izpostavlja, da konoplja pogosto nima znanstvene podlage za zdravljenje zdravstvenih težav, zastrupitve pa so najpogostejše pri ranljivih skupinah, kot so otroci in starejši.
Metoda Dodič Fikfak z Inštituta za medicino dela opozarja na poslabšanje varnosti pri delu zaradi vpliva konoplje na koncentracijo, spomin in koordinacijo, kar povečuje tveganje za poškodbe in napake. Uporaba konoplje negativno vpliva tudi na vozniške sposobnosti, kar povečuje število prometnih nesreč.
Kljub opozorilom zdravstvene stroke stranki Svoboda in Levica vztrajata pri sprejemanju zakona. Poslanka Svobode Sara Žibrat poudarja, da prohibicija ne deluje, saj četrtina prebivalcev že uporablja konopljo. Namen zakona naj bi tako bil regulirati uporabo, preprečiti črni trg in omogočiti omejeno samooskrbo. Poslanka Levice Nataša Sukič pa meni, da pametna regulacija in osveščanje lahko zmanjšata tveganja. Stranki napovedujeta nadaljnje pogovore z nevladnimi organizacijami in stroko.
Kanadska izkušnja
Kot je leta 2023 poročal kanadski CBC, so pet let po legalizaciji rekreativne uporabe konoplje v Kanadi zdravstveni strokovnjaki ugotavljali, da ta ni prinesla zdravstvenih koristi, temveč je povzročila zaskrbljujoče posledice. Glavni cilji legalizacije – izboljšanje varnosti, javnega zdravja, zmanjšanje dostopa mladih do konoplje ter omejitev kriminala in črnega trga – so tako bili le delno doseženi.
Po podatkih, objavljenih v Canadian Medical Association Journal, se je delež odraslih, ki uporabljajo konopljo, povečal s 22 % leta 2017 na 27 % v 2023. Dve tretjini uporabnikov sta konopljo pridobivali iz legalnih virov. Pomembna družbena korist legalizacije je bila tako znatno zmanjšanje aretacij in obtožb zaradi posedovanja konoplje, kar je tudi zmanjšalo stigmo.
Vendar pa raziskave, objavljene v JAMA Network Open, kažejo porast zdravstvenih težav. V sedmih letih (2015–2021) je bilo v štirih kanadskih provincah (Ontario, Quebec, Alberta, Britanska Kolumbija) zabeleženih 105.000 hospitalizacij, povezanih s konopljo, od tega tretjina med mladimi od 15 do 24 let. Po legalizaciji, zlasti v obdobju povečane komercializacije (od marca 2020), se je število hospitalizacij povečalo, še posebej med starejšimi od 25 let. Največji porast je bil pri psihotičnih motnjah, povezanih s konopljo, pri čemer raziskave kažejo, da ima približno 2 % uporabnikov tveganje za razvoj shizofrenije v treh letih, v primerjavi z manj kot 1 % v splošni populaciji.
Zaskrbljujoč je bil tudi porast zastrupitev z užitnimi izdelki konoplje pri majhnih otrocih v provincah, kjer so ti izdelki dovoljeni. Quebec je s povišanjem starostne meje za uporabo na 21 let in prepovedjo privlačnih užitnih izdelkov, kot so bonboni, dosegel določene zaščitne učinke.
Vpliv na varnost v prometu medtem ostaja nejasen. Podatki kažejo nespremenjeno ali rahlo zmanjšano število primerov vožnje pod vplivom, čeprav je v Britanski Kolumbiji po legalizaciji narasel delež voznikov, pozitivnih na THC po prometnih nesrečah, kar pa je lahko bilo povezano tudi s pandemijo COVID-19.
Problem predvsem visokopotentni izdelki
Po drugi strani lahko v članku na Medscape iz leta 2024 preberemo, da so več kot šest let po legalizaciji v Kanadi znanstveniki poročali o mešanih ugotovitvah. Legalizacija je izboljšala varnost izdelkov in zmanjšala nekatere zdravstvene težave, a hkrati sprožila pomisleke glede visokopotentnih izdelkov in odločanja potrošnikov. Hospitalizacije, povezane s konopljo, so se po legalizaciji sprva zmanjšale, a so se med pandemijo COVID-19 in širitvijo legalnega trga v nekaterih provincah ponovno povečale.
David Hammond z Univerze v Waterlooju poudarja, da legalizacija zagotavlja varnejše izdelke in večjo zaupanje v standarde, kar zmanjšuje neželene dogodke. Vendar pa visokopotentni izdelki – kot so THC vapei in predhodno zviti jointi z visoko vsebnostjo THC – povzročajo težave z doziranjem, kar vodi v prekomerno uporabo in povečuje tveganje za zdravstvene težave, zlasti pri mladih. Raziskave kažejo, da lahko visoke ravni THC vplivajo na duševno zdravje, vključno z večjim tveganjem za shizofrenijo.
Skrb sproža tudi dostopnost konoplje med mladimi, saj fokusne skupine poročajo o normalizaciji uporabe in vožnji pod vplivom. Jennifer Donnan z Univerze Memorial poudarja, da mladi pogosto ne dobijo dovolj informacij za informirane odločitve, zato je razvila izobraževalni program, osredotočen na zmanjševanje škode.
Kanadski znanstveniki tako pozivajo k boljši regulaciji, izobraževanju in odprtemu dialogu, da bi potrošniki sprejemali informirane odločitve, brez stigmatizacije.
Koristi možne, a potrebna previdnost
Kot lahko preberemo na spletni strani Univerze v Koloradu – Kolorado je konopljo legaliziral leta 2012 – raziskave kažejo, da prebivalci držav z legalizirano konopljo to uporabljajo 24 % pogosteje kot tisti, kjer je še nezakonita. Vendar pa povečana uporaba ne prinaša nujno več družbenih težav. Profesor Brian Keegan poudarja, da se opozorila o porastu kriminala in vožnje pod vplivom niso uresničila, prav tako pa študije kažejo upad uporabe opioidov in smrti zaradi le teh po legalizaciji.
Zanimivo je, da raziskave ne potrjujejo stereotipa o lenih uporabnikih konoplje. Epidemiološki podatki kažejo, da imajo uporabniki konoplje nižji indeks telesne mase, boljše razmerje pas-boki in pogosteje dosegajo priporočila za telesno aktivnost. Raziskava je pokazala, da 80 % uporabnikov konopljo kombinira s telesno vadbo, kar povečuje užitek, pospešuje okrevanje in motivacijo. Deset let po legalizaciji Kolorado tako kaže, da regulirana uporaba konoplje lahko prinese koristi, a zahteva previdnost, zlasti pri mladih in ranljivih skupinah.
Podobno lahko na spletni strani univerze John Hopkins v Marylandu – ta država je konopljo legalizirala leta 2023 – preberemo, da dokazi ne povezujejo legalizacije konoplje s povečano uporabo drugih, “trših” drog. Predhodne študije pravzaprav kažejo na zmanjšanje uporabe opioidov po legalizaciji. Medtem pa se zdi, da je konoplja bolj nadomestek za alkohol, kar vodi do zmanjšane porabe in primerov prekomernega pitja. Vendar pa zaključijo, da so podatki tudi po legalizaciji še vedno omejeni, kar preprečuje trdne zaključke in poudarja potrebo po stalnih raziskavah in spremljanju, da bi v celoti ocenili učinke novih predpisov.
Komentirajo lahko naročniki