Pod Svobodo resnica ni tolerirana: Antona Hareja so razrešili, a je imel srečo, saj bi leta 1945 za kaj takega končal v jami

Razrešitev Antona Hareja s funkcije novogoriškega podžupana je ena izmed vidnejših političnih zgodb časa “kislih kumaric”, ki jo je v javnost prinesel portal Domovina, a ni doživela potrebnega odmeva.

Spomnimo, po županskih volitvah leta 2022 je župan v Novi Gorici Samo Turel, ki ga je podprl tudi lokalni odbor NSi, snedel obljubo in od obljubljene koalicije ni bilo nič. Anton Harej je sicer postal podžupan, a po lastnih besedah je bil s strani župana povsem izključen iz dogajanja na Občini.

Ker ni imel vpliva, se je osredotočil na temo, ki mu je blizu in ki je v večini države, na Primorskem pa še toliko bolj, še vedno tabu in drugorazredna tema obenem – dostojen pokop žrtev povojnih pobojev na Goriškem. Med drugim je našel in predal arhivu izgubljeno gradivo o jamah, v katere so žrtve zmetane, in organiziral čezmejno konferenco zgodovinarjev. Zaradi nesoglasij glede njegove vloge pri tem dogodku mu je župan že takrat zagrozil z razrešitvijo. Konflikt je dodatno zaostril njegov odhod s proslave ob dnevu državnosti, kjer je protestiral proti, po njegovem mnenju, ideološkemu govoru obrambnega ministra. Sajovic je namreč namesto dneva državnosti govoril o tem kdo so bili zmagovalci druge svetovne vojne in jasno tudi, kdo so bili izdajalci. Zbrane pa večkrat nagovoril s tovariši in tovarišice. Harej je z odhodom sredi njegovega govora jasno pokazal, da je minister šel predaleč.

In kazen je prišla kmalu. V obliki razrešitve z mesta podžupana, še prej z grožnjami in tudi zavračanjem uporabe službenega vozila. Župan Turel v svoj zagovor pravi, da Harej ni opravljal podžupanskih nalog, ki so mu bile dodeljene, in da je pogosto deloval samovoljno in izven okvira občinskih interesov. Zanika, da bi bila razrešitev povezana s temo pokopa žrtev, a poudarja, “da pieteta ne bi smela biti del kulturnega projekta EPK”.

Hareja se je bilo treba rešiti, ker je naredil točno to, kar bi moral narediti vsak kristjan, vsak človek z integriteto – stopil je v bran resnici.

Glede izjave župana – Antona Hareja poznam. Je delaven, vztrajen in predvsem načelen človek, ki nikoli ne molči, ko je treba spregovoriti o resnici. Zato me ne preseneča, da se je znašel v nemilosti pri županu Turelu, ki je v svojem odzivu med vrsticami priznal, da je tematika povojnih pobojev resnično srž problema. 

Torej, Harej je bil moteč, ker je odpiral teme, ki si jih večina vladajočih politikov želi pometati pod preprogo. Treba se ga je bilo rešiti, ker je naredil točno to, kar bi moral narediti vsak kristjan, vsak človek z integriteto – stopil je v bran resnici. Pokončno in brez kalkulacij. In ko je proslava postala ideološka parada, kjer se ne slavi država, ampak znova razdeljuje ljudi na »tovariše« in »izdajalce«, je to jasno pokazal. Ni klonil. In to bodo morali prej ali slej sprejeti tudi v “rdeči” Novi Gorici – da je čas, ko si moral molčati, mimo.

Harejeva izjava, da bi za takšno neposlušnost “leta 1945 končal v jami”, je še kako resnična. A tudi danes je jasno: če misliš drugače – letiš, če postaviš vprašanje, ki je drugim nelagodno – si nevaren, če odpiraš teme, ki nam niso povšeči – te bomo osamili in kaznovali. In le z “Antoni Hareji” bomo takšno prakso za vedno poslali na smetišče zgodovine. Noli timere, še vedno piše na sedaj že vsem znanem bannerju Katoliške mladine. Noli timere.