Nedaven oster nastop predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka na srečanju gospodarstvenikov, v katerem je vladi med drugim očital prezir do podjetnikov, je sprožil burne debate. Minister za delo Luka Mesec se je odzval predvidljivo – obesil se je na Brodnjakovo plačo.
Kot smo že pisali, Brodnjak v enem samem letu v proračun vplača približno 1,5-krat več, kot je Luka Mesec vplačal v svoji desetletni politični karieri.
Vendar razprava ne bi smela obstati pri njegovi plači. Bistveno pomembnejše vprašanje je, kaj je država pridobila z Brodnjakovim uspešnim vodenjem naše največje banke. Poglejmo podrobneje, kaj ima država od NLB – od rasti vrednosti naložbe, dividend in davkov do širših gospodarskih koristi.
Nova Ljubljanska banka (NLB), ustanovljena julija 1994 kot naslednica Ljubljanske banke, se je v desetletjih po osamosvojitvi spopadala z velikimi izzivi. Finančna kriza v obdobju 2008–2013 je razkrila obsežna slaba posojila, ki so v nekaterih letih presegla 20 odstotkov kreditnega portfelja. Zaradi tega so bile potrebne večkratne dokapitalizacije, ki so davkoplačevalce stale več kot dve milijardi evrov.
V tem obdobju je banka poslovala z velikimi izgubami, bonitetne ocene so padle, EU pa je zahtevala strogo prestrukturiranje in kapitalsko sanacijo. NLB se je soočala z resnimi stabilnostnimi izzivi, vendar je ob podpori države ostala solventna. Julija 2016, ko je Blaž Brodnjak prevzel vodenje, je bila banka še vedno pod omejitvami EU.
Od izgub do dobičkov
Pod Brodnjakovim vodstvom se je NLB stabilizirala in začela rasti. Iz faze kriznega upravljanja in omejitev EU je prešla v obdobje rednih dobičkov in širitve poslovanja.
Bilančna vsota skupine NLB se je do konca tretjega četrtletja 2025 povečala na približno 30 milijard evrov, kar je več kot podvojitev v primerjavi z letom 2016. To pomeni več posojil podjetjem in prebivalstvu, višji obseg depozitov ter večjo podporo gospodarstvu v Sloveniji in regiji.
Dobički so v zadnjih letih stabilni in visoki. V prvih devetih mesecih 2025 je čisti dobiček skupine znašal 406 milijonov evrov. Rast je podprta z močnim povečanjem posojil: bruto posojila strankam so se do septembra 2025 povečala za več kot 15 odstotkov na letni ravni.
Banka plačuje davek na dobiček, ki je v posameznih letih po letu 2016 znašal več deset milijonov evrov. Efektivna davčna stopnja je bila sicer v večini let nižja od nominalne zaradi prenesenih davčnih izgub iz obdobja sanacije in davčnih olajšav.
Milijoni dividend za proračun
Ena od glavnih koristi za državo je rast vrednosti NLB na borzi. Ob prvi javni ponudbi delnic (IPO) novembra 2018 je bila cena delnice 51,50 evra, banka je bila ovrednotena na približno eno milijardo evrov, državni delež (25 odstotkov in ena delnica) pa na okoli 260 milijonov evrov.
Letos je cena delnice presegla 180 evrov, vrednost državnega deleža pa je s tem dosegla več kot 850 milijonov evrov, kar predstavlja več kot trikratno rast glede na izhodiščno vrednost ob IPO.
Poleg tega so dividende pomemben vir prihodkov za proračun. Od leta 2018 do konca 2025 je NLB izplačala več kot 900 milijonov evrov dividend, od tega je država kot 25-odstotna lastnica prejela več kot 200 milijonov evrov.
Vrednost delnice NLB:
Širitev v regijo in bonitete ocene
Pod vodstvom Blaža Brodnjaka se je NLB razširila tudi izven Slovenije. Zdaj je prisotna v sedmih državah jugovzhodne Evrope, kar je prineslo dodatne vire rasti.
Ključni koraki v širitvi so bili: prevzem Komercijalne banke v Srbiji, prevzem nekdanje Sberbank Slovenija marca 2022 (preimenovane v N Banko in pozneje pripojene k NLB, pridobljene za simbolično ceno zaradi sankcij proti Rusiji) ter prevzem Summit Leasing v Sloveniji in na Hrvaškem leta 2024 (kar je okrepilo položaj v leasing poslovanju).
Bonitetne ocene so se močno izboljšale, kar znižuje stroške financiranja: Standard & Poor’s je junija 2025 nadgradil oceno na BBB+ s stabilno perspektivo, Moody’s pa ima oceno A3 s pozitivno perspektivo.
Stabilna in donosna institucija
NLB se je torej pod vodstvom Blaža Brodnjaka po globoki krizi in državni sanaciji spremenila v stabilno in donosno institucijo. Od leta 2016 je NLB ne le vrnila velik del vloženih davkoplačevalskih sredstev, temveč jih je prek dividend, davkov in rasti vrednosti delnice tudi presegla. Poleg finančnih številk NLB prispeva k stabilnosti slovenskega gospodarstva: omogoča financiranje podjetij in gospodinjstev ter podpira zaposlovanje in rast v regiji.
Komentirajo lahko naročniki