Po tem, ko je poskus ustvarjanja všečnosti svojim volivcem stranke Levica s predlogom referenduma o obrambnih izdatkih ob podpori SD in opozicije vladni koaliciji eksplodiral v glavo, premier Golob napoveduje še referendum o članstvu v zvezi NATO.
Jaez Janša ob tem zagotavlja, Slovenija iz NATA ne bo odšla, saj Golob za to nima glasov, predsednica republike opozarja: Ne delajmo si sramote v mednarodni skupnosti. Obrambni strokovnjaki pa medtem svarijo pred tveganjem, da Slovenija postane poligon ruskega vmešavanja v referendume in volitve. Pa bomo referendum o NATU sploh res imeli?
Predlog za posvetovalni referendum je vložila stranka Levica po tem, ko je Državni zbor sprejel resolucijo o vlaganjih v obrambo, ki predvidene obrambne izdatke Slovenije do leta 2030 dviguje na 3 odstotke BDP.
Poskus populizma Levice, ki je koaliciji eksplodiral v glavo
Predlog ni bil podan z namenom, da bi dejansko razpisali referendum, pač pa, da bi Levica ob povečevanju vlaganja v obrambo ohranila populistični obraz pred svojimi volivci glede te teme. Koordinatorico Levice naj bi po naših informacijah celo motilo, da se jim je ta teden pri pobudi pridružila še SD, saj so želeli biti edini »mirovniki« na levi, ki niso podlegli orožarskemu lobiju, Socialni demokrati pa bi jim pri tem ukradli del soja žarometov.
A zadeva je koaliciji eksplodirala v glavo, ko so nepričakovano in s tajnim manevrom predlog pomagali izglasovati opozicijski poslanci SDS in NSi. Sami kot pravijo, se zavedajo, da je vlaganje v obrambo pomembno, v referendumu pa vidijo predvsem priložnost za razpad vladne koalicije ter, da se iz slovenske politike očisti populizem, s katerim operirajo nekatere vladne stranke.
Kot odziv na izglasovani referendum, ki je Svobodo ujel na levi nogi – Robert Golob je svojo poslansko skupino postrojil, da sta tudi poslanca ki resolucije nista podprla, glasovala proti referendumu, je nato napovedal še referendum o izstopu iz NATA. »Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse ostalo je populistično zavajanje državljanov Slovenije,« je povedal ob najavi.
Predsednica republike: Ne delajmo si sramote
Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je po funkciji vodja oboroženih sil v Sloveniji, je že napovedala sestanek s premierjem Golobom na to temo, ob tem pa izrazila željo, da se Slovenija ne bi delala sramote v mednarodni skupnosti in da si želi, da se glave ohladijo.
Prezelj: Odpiramo fronto hibridnega vojskovanja
Dekan Fakultete za družbene vede in obramboslovec Iztok Prezelj opozarja, da Slovenija odpira fronto hibridnega vojskovanja proti članicam EU in NATA, saj gre za spodkopavanje obrambne imunosti države in odpiranje prostora za tuje vplive. o njegovem zapisu je zanemarjanje potrebe po obrambi zanikanje zgodovinske izkušnje, nerazumevanje sedanjosti in nevarno zanemarjanje geopolitične realnosti. »Svet ni takšen, kot si ga želimo, ampak drugačen, slabši, bolj nevaren,« še zapiše in opozori pred brezbrižnostjo do potrebe po obrambi in lastne zgodovine.
Z razpravo o obrambni politiki smo se znašli v središču hibridnega vojskovanja, je še prepričan Prezelj, saj »gravitacija oziroma težišče vojskovanja ni več frontna črta, ampak javnost v državah. […] Zdaj smo primarno bojišče za ruske bote, trole in njihove vohunske izpostave.« Ob tem zaključi, da je to test, ali si svojo državo sploh zaslužimo.
Prav Iztok Prezelj je pred tedni že opozarjal na pomanjkanje domoljubnih vrednot med mladimi in obrambe kot vrednote. Na posvetu obramboslovcev so opozorili tudi na to, kako slabo je Slovenska družba pripravljena na obrambo predvsem zaradi vrednot in družbenega vzdušja. Več v prispevku: Obrambni strokovnjaki se držijo za glavo: ob agresiji na Slovenijo bi skoraj polovica mladih pobegnila iz države (video)
Janša medtem miri: Izhod iz NATA ni opcija, na referendumu neveljavna glasovnica
Na družbenih omrežjih se je odzval tudi nekdanji premier in vodja opozicijske SDS Janez Janša ki tako tujo kot domačo javnost miri, da niso za odhod iz NATA in da ta sploh ni realna opcija. Za izglasovanje takšne odločitve je v Državnem zboru namreč potrebna dvotretjinska večina, te pa niti celotna koalicija nima.
Not Slovenia. Just collapsing @govSlovenia coalition. Don’t worry, we won’t leave @NATO. https://t.co/4E4RWprk18
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 5, 2025
Janša ob tem pojasnjuje, da je ta referendum namenjen zgolj kolapsiranju vladne koalicije, na kar se je ta teden že namigovalo, da bi se lahko zgodilo v kolikor bi referendum dejansko izvedli. Za Janšo je tako referendum »priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat.« Ob tem dodaja, da je referendum posvetovalne narave in nima zavezujočih pravnih posledic, bodo pa politične. Želi si tudi razprave o tem, kako bodo milijoni za obrambo porabljeni in dodaja, da vlada pred odhodom na vrh NATA ni sklicala niti sveta za nacionalno varnost.
Janša je prepričan, da referenduma zaradi dvojne igre vladajočih ni mogoče dobiti, zato poziva k oddaji neveljavne glasovnice, na kateri piše »dol z nesposobno in razglašeno vlado«.
RAZPRAVA O TEM, KAKO BO PORABLJENIH 20% PRORAČUNA, JE ŠE KAKO POTREBNA
Ko je Slovenija vstopala v @NATO, je bila takratna vlada pod vodstvom dr. Drnovška pripravljena sodelovati z opozicijo. Skupaj smo ustanovili odbor za Nato in skupaj smo vodili kampanjo. In uspeli. Slovenija…— Janez Janša (@JJansaSDS) July 4, 2025
NSi: Maske bodo padle, referendum o članstvu v zvezi NATO bi bil nevaren
V NSi strategije za referendum še nimajo, ni pa skrivnost, da so odločno za članstvo v NATU in tudi za razumen dvig obrambnih izdatkov. Izid včerajšnjega glasovanja tako vidijo kot zaključek farse Golobove koalicije okoli te teme, Golobov referendum o izstopu iz NATA pa neuradno tudi kot nevaren, saj bi se lahko zgodilo kaj nepričakovanega, kot denimo v primeru referenduma o Brexitu.
46 : 42 za referendum je zaključek farse Golobove koalicije glede obrambnih izdatkov.
Če se ne morejo zmeniti znotraj in ljudem lažejo, bodo z referendumom maske padle.
NSi je odločno za članstvo v NATO, levi naj se pa zdaj razgalijo.
https://t.co/v9GKUyAkZa— Janez Cigler Kralj (@jciglerkralj) July 4, 2025
Da Golob s svojo pobudo dokazuje, da ni državnik je ob tem prepričan Anže Logar. Tudi on je prepričan, da referendum o članstvu v zvezi NATO ni le neodgovoren, ampak tudi nevaren. »Namesto resnega in odgovornega odnosa do varnostnih vprašanj smo priča razpravam, ki spodkopavajo zaupanje naših zaveznikov in postavljajo pod vprašaj temelje zunanje politike,«
Lahovnik: Da nas drugi ne vržejo iz NATA
»Neprecenljivo bo spremljati, kako bodo ministri Levice in SD, ki na vladi niso nasprotovali dvigu obrambnih izdatkov na 5 % BDP, zdaj obrnili ploščo. In kako bodo vsi ministri in poslanci, ki so ob zakonodajnem referendumu o izjemnih pokojninah kulturnikov opozarjali na visoke stroške referenduma, zdaj zagovarjali smiselnost posvetovalnega referenduma,« pa je za Slovenske novice povedal dr. Matej Lahovnik, ki v NATU vidi zavarovalno polico za varnost Slovenije, odpoved kateri bi bil zanj strel v lastno koleno. Opozarja celo, da bi nas druge članice lahko po takšnih razpravah iz zavezništva vrgle same, saj izpadamo tako nekredibilen partner.
Možnosti za Golobov referendum?
Neuradno je slišati, da Golobov posvetovalni referendum o članstvu še zdaleč ni zagotovljen. Da se utegne marsikaj spremeniti po razgretem vikendu, ko se glave ohladijo. Golobov predlog bi lahko podprli v Svobodi, zagotovo bi k njemu pristopila tudi Levica, ki vztrajno ponavlja željo po izstopi iz zavezništva, vprašanje pa je, ali bi glasove zanj dali tudi Socialni demokrati, medtem ko je že jasno, da bo opozicija tokrat enotno proti.
V kolikor bi v SD sprejeli odgovorno potezo in glasovali proti referendumskemu predlogu, če bo sploh vložen, bi Svobodi in Levici zmanjkalo glasov. Je pa po včerajšnjem fiasku koalicije že jasno, da na pamet v še en tak predlog koalicija več ne bo šla.
Tudi če bi na referendum o izstopu iz NATA šli in tudi, če bi bilo izglasovano, da si želimo iz NATA, pa gre zgolj za posvetovalni referendum, ki pravno ni zavezujoč, za izstop iz NATA pa bi morali glasovati vsaj dve tretjini poslancev. Bi pa bile, sploh v predvolilem letu, politične posledice takšnega referenduma izrazito nepredvidljive.
Komentirajo lahko naročniki