Statistični urad poroča, da se je davčna obremenitev plač v Sloveniji lani povečala z 39,7 % na 41,5 %. Slovenija je po podatkih OECD lani imela drugo največjo rast davčnega bremena med članicami, predvsem zaradi pretvorbe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v pavšalni prispevek, ki je povečal proračunske stroške za 140 milijonov evrov in povzročil 100 milijonov evrov izpada dohodninskih prihodkov, saj obvezni prispevek zmanjšuje dohodninsko osnovo – kar pomeni, da je strošek novega sistema za davkoplačevalce precej višji.
Hkrati se je znižala “past brezposelnosti” – razlika v neto dohodku ob prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost. Pri bruto plači 1.600 evrov (67 % povprečne plače) se je neto dohodek samske osebe povečal za 20 %. Davčna obremenitev plače samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost je bila tako za 3,4 odstotne točke nižja kot leto prej.
“Past nizkih plač” pa kaže, da se pri prehodu na bolje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % povprečne plače) izgubi 49,3 % dodatnega zaslužka zaradi višjih davkov in nižjih transferjev (0,7 odstotne točke več kot leta 2023). Za zaposlenega s partnerjem in dvema otrokoma je davčna obremenitev ob zvišanju plače 100-odstotna, kar pomeni, da se razpoložljivi dohodek družine ne poveča ali celo zmanjša.
Komentirajo lahko naročniki