Na začetku septembra je papež Leon XIV. sprejel ameriškega jezuita patra Jamesa Martina, znanega zagovornika odprtosti do oseb iz skupnosti LGBTQ. Martin je po srečanju poudaril, da mu je papež izrazil spodbudo za nadaljevanje njegovega dela in da želi tudi novi papež nadaljevati z enako odprtostjo kot njegov predhodnik Frančišek. Avdienca, ki je trajala približno pol ure, je potekala v sproščenem vzdušju, kar je Martin predstavil kot znamenje podpore in sprejemanja.
Kljub temu ostaja veliko nejasnosti glede dejanskih stališč Leona XIV., saj Sveti sedež zasebnih avdienc praviloma ne komentira. Kritiki opozarjajo, da to odpira prostor za zlorabe, kjer si posamezniki lastijo papeževe besede in jih uporabljajo za utrjevanje svojih agend. Prav pri LGBTQ vprašanju se zdi, da skušajo krogi, povezani z obdobjem papeža Frančiška, zagotoviti kontinuiteto in pritisniti na novega papeža, naj se javno zaveže k isti smeri, čeprav ta doslej kaže bolj previden in uravnotežen pristop.
V ospredju tovrstnih prizadevanj je tudi širši okvir sinodalnosti, ki ga nekateri vidijo kot orodje za postopne spremembe v Cerkvi. Izpostavlja se nevarnost, da se papeževe zasebne besede zlorabljajo za ustvarjanje vtisa dokončnih usmeritev, medtem ko dejanski dokumenti in odločitve še niso sprejeti. Zato ostaja ključno vprašanje, ali bo Leon XIV. prekinil prakso, kjer gosti zasebnih avdienc oblikujejo javno podobo papeževe politike po lastni meri.
Podoben razmislek smo že zapisali v našem članku “Papež Leon XIV. sprejel jezuita, ki se posveča delu z osebami iz skupnosti LGBTQ”, kjer smo predstavili Martinovo razlago srečanja in njegov pogled na papeževo odprtost. A kot smo poudarili tudi tam, ostaja dejstvo, da Sveti sedež teh srečanj ne komentira, kar dodatno potrjuje, da je pri tovrstnih izjavah potrebna previdnost in razločevanje.
Komentirajo lahko naročniki