Pred dobrim mesecem dni je bila v državnem zboru potrjena reforma slovenskega pokojninskega sistema, od 8. 10. pa samooklicana Delavska koalicija, skupina 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, zbira podpise za zakonodajni referendum. Ob vložitvi podpisov za začetek postopka za razpis referenduma smo o tem že pisali.
Ta članek je namenjen za vse, ki želite izvedeti zakaj je pokojninska reforma nuja, in zakaj je njeno rušenje nesmiselno.
Začeti je treba s slovenskim pokojninskim sistemom, ki temelji na načelu sprotnega financiranja, imenovanem tudi pretočni model. To pomeni, da so mesečna izplačila pokojnin direktno vezana na plače trenutnih delavcev. Drugače povedano, gre za prerazporeditev dohodka, iz delavca na upokojenca.
Gre za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki ga v našem sistemu izvaja Zavod za pokojninsko in invalidno zavarovanje (ZPIZ). Obvezno pokojninsko zavarovanje je prvi od treh stebrov, ki sestavljajo slovenski pokojninski sistem. Dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ) in ostali načini osebnega varčevanja (Tretji pokojninski steber – TPS) predstavljata še druga dva stebra pokojninskega sistema. Tako dobimo trostebrski pokojninski sistem, kot ga imamo v Sloveniji.
Toda zaradi ne razširjene vključenosti v druga dva pokojninska stebra je v Sloveniji večina upokojencev popolnoma odvisna od prvega stebra. Zaradi tega je prvi steber obremenjen, njegovo financiranje pa je podvrženo spremembam na trgu dela. Pretočni pokojninski modeli so tako izpostavljeni demografskim problemom, kot je padec rodnosti, s katerim se soočamo v Sloveniji. Medtem ko je danes vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, bo čez 35 let to skoraj vsak tretji.
Gre za temeljni demografski problem, saj so generacije mladih, rojenih po letu 2000 in zdaj vstopajočih na trg dela, približno za 10.000 oseb oziroma za tretjino manjše od generacij, ki odhajajo v pokoj. Tako v pokojninski sistem vplačuje vse manj delavcev, delež upokojencev pa narašča. V ta namen je pokojninska reforma nujna, za obstoj pokojninskega sistema, ki bi jo izvedla katera koli vlada, saj demografska situacija ni pristranski politični problem.
Medtem ko je danes vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, bo čez 35 let to skoraj vsak tretji. Gre za temeljni demografski problem, saj so sedanje generacije mladih za tretjino manjše od generacij, ki odhajajo v pokoj.
Pomembna sprememba je tudi zvišanje odmernega odstotka za pokojnino z 63,5 % na 70 %, kar bo vplivalo na višino izplačil. Vendar se pri tem spreminja tudi način izračuna osnove, namesto zdajšnjih 24 najboljših let se bo upoštevalo 40 let, pri čemer se bo odštelo pet najslabših. Tak sistem naj bi po ocenah sindikatov povečal predvsem najnižje pokojnine. Reforma ne posega v višino prispevkov za pokojninsko blagajno, saj o tem na Ekonomsko-socialnem svetu () ni bilo soglasja. Poleg tega uvaja tudi zimski dodatek oziroma tako imenovano upokojensko božičnico, ki znaša od 160 do 470 evrov, odvisno od višine pokojnine, največ bodo prejeli tisti z najnižjimi pokojninami.
Populizem “delavske koalicije”: brez izračunov, le bombastični slogani
Po predstavitvi reforme se je v njeno nasprotovanje oblikovala samooklicana delavska koalicija, ki jo sestavlja 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, ki nasprotujejo trenutni reformi. Med njimi je le ena reprezentativna sindikalna centrala, ki predstavlja sindikate v ESS. Ostalih šest sindikalnih central iz ESS, med njimi tudi največja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, so se postavili v bran novi reformi.
V delavski koaliciji želijo referendum, saj menijo da je prejšnji zakon med drugim boljši zaradi višine pokojnin in glede starostne meje upokojevanja. Tu je sta zanimivi dve dejstvi. Prvič, delavska koalicija svojih argumentov ne podpira z izračuni in simulacijami, temveč z bombastičnimi slogani o garanju in izkoriščanju. Drugič pa v svoji kompaniji nikjer ne omenjano dejstva, da je vztrajanje v trenutnem sistemu na dolgi rok nevzdržno.
Reforma je nujna, neizogibna in popolnoma pričakovana. Če bi ta slučajno padla na referendumu, bo katera koli naslednja vlada vseeno prisiljena v izpeljavo pokojninske reforme. Lahko se ponovi zgodovina iz leta 2011, ko je referendum posekal reformo Pahorjeve vlade, in je tako druga Janševa vlada spisala to, ki je bila uveljavi do danes.
Reforma je nujna, neizogibna in popolnoma pričakovana. Če bi ta slučajno padla na referendumu, bo katera koli naslednja vlada vseeno prisiljena v izpeljavo pokojninske reforme.
Reforma nujna, a hkrati tudi zamujena priložnost
Toda pokojninska reforma je zamujena priložnost, saj ne temeljito naslavlja neučinkovitosti drugega in tretjega pokojninskega stebra. Drugi steber ostaja ujet v tog zakonodajni okvir, ki omejuje vlaganje zgolj na slovenske finančne produkte, ti pa so pogosto manj donosni od globalnih naložbenih skladov, kot so pasivni ETF-i. Takšna ureditev onemogoča delavcem in delodajalcem, da bi bolje izkoristili davčne olajšave in izbrali donosnejše naložbene možnosti, zato se finančno pismenejši zavarovanci temu stebru izogibajo.
Tretji steber, namenjen individualnim investicijam, bi lahko predstavljal učinkovito dopolnilo k javnemu sistemu, vendar ga omejuje nizka finančna pismenost prebivalstva. Reforma bi morala spodbuditi širšo uporabo obeh dodatnih stebrov in s tem razbremeniti prvi, pretočni steber, ki bo sam težko vzdrževal pokojninsko varnost ob starajočem se prebivalstvu. Namesto tega pa reforma le ohranja star sistem, kjer pokojnine še naprej slonijo skoraj izključno na prvem stebru, kar zmanjšuje njegovo dolgoročno stabilnost in ne izkorišča donosa obresti v pokojninskem investiranju.
Navrh vsega tega pa je potrebno postaviti tudi družbeni vidik. Ljudem se ne zdi pravično, celo svoje življenje delati za manjše pokojnine, kot so bili jih deležni njihovi starši. Kljub temu, da je to pri pretočnem sistemu lahko pričakovano ob velikih demografskih spremembah, je občutek posameznikov razumljivo kisel. Toda rešitev ni v rušenju trenutne reforme temveč v nadaljevanju evolucije pokojninskega sistema, ki bo moral nasloviti tudi dejstvo različnih pogledov nanj.
Zbiranje podpisov za referendum je tako nesmiselno, neproduktivno in navsezadnje kratkomiselno. Za obstoj kvalitetnih pokojnin in robustnost sistema, je veliko bolj pomembno nadaljevati dialog smiselnega širjenja pokojnin v ostala dva stebra, saj le na ta način bomo lahko dosegli višje pokojnine, brez da bi še bolj obremenili slovensko gospodarstvo.
Komentirajo lahko naročniki