Po vladni uredbi Petrol udaril po mizi, nato se je utrgalo politiki in aktivistom – a Petrol le na glas povedal to, kar drugi mislijo po tihem – in odhajajo

Na videz povsem rutinsko podaljšanje uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov se je sprevrglo v malo propagandno vojno. Največji naftni trgovec v državi je odpovedal vsa vlaganja v Sloveniji, zamrznil izplačila donacij in sponzorstev ter napovedal zapiranje več podeželskih bencinskih servisov – katerih še niso odločili – in si prislužil pogrom politike in aktivistov.

A Petrol je le javno povedal to, kar se sicer v Sloveniji bolj po tiho dogaja že ves mandat. Prodaja naftnih derivatov z najnižjimi maržami trgovcev in enimi najvišjih davščin v Evropski uniji je simptom stanja v Sloveniji. Pogrom nad Petrolom pa razlog, da o tem nihče ne govori.

Ker je uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov začasne narave, jo mora vlada vsake toliko podaljšati, če želi, da ostane v veljavi. To je nekaj povsem običajnega vse od leta 2000, ko se je regulacija začela in velja z eno krajšo prekinitvijo v času tretje Janševe vlade vse do danes. Večino časa so bile regulirane cene na vseh bencinskih črpalkah, nato so najprej sprostili regulacijo na črpalkah ob avtocestah, kmalu še po vsej državi, a se je regulacija cen izven avtocest vrnila takoj po nastopu vlade Roberta Goloba. Zdaj regulacijo uvajajo tudi ob avtoceste.

Petrol se je odzval ostro na način, ki bo bolel precej državljanov, Shell in Mol še čakata

A še nikoli sprejem uredbe ni doživel takšnega odziva kot tokrat. Direktor Petrola Sašo Berger je predstavil odziv največjega naftnega trgovca na spremenjeno uredbo: »Ustavljamo razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmerjamo na tuje trge s prijaznejšimi regulacijami, zamrzujemo vsa sponzorska sredstva – podpirali smo več kot 180 panožnih zvez, ustanov, humanitarnih ustanov –, revidirali bomo vse dobaviteljske pogodbe, nadaljevali stroškovno optimizacijo in začeli zapiranje določenih nerentabilnih mest,« je bil odločen Berger.

Petrol na po njihovem mnenju krivično ureditev opozarja tudi na računih, ki jih izdajo svojim strankam, kjer so pripravili primerjavo s 1. januarjem 2023 in opozarjajo, da si vlada vzame 42% več kot pred dvema letoma oz. skupno 60 odstotkov cene. Samo v času Golobove vlade se je znesek, ki si ga pri ceni goriva vzame država, povečal za približni 21 centov in znaša v litru goriva približno 86 centov.

Petrol na slovenskem trgu predstavlja 56 odstotkov, sledi Mol s 25-odstotnim deležem ter Shell z 12 odstotki. Medtem ko pri Molu odgovor še pripravljajo, so se oglasili tudi pri Shellu, kjer trenutno ureditev ocenjujejo kot »resnično nevzdržno« ter da jim povzroča vedno večje poslovne izzive.

Opozarjajo, da so marže trgovcev v Sloveniji najnižje v Evropski uniji, kar čudi tudi njihove tuje lastnike, so sporočili z Shell Adria, trgovca, ki je resno na slovenski trg vstopil šele leta 2021, po tem, ko se je s trga umaknil avstrijski OMV in svoje črpalke prodal Molu, ta pa del njih na zahtevo varuha konkurence Shellu.

Skupina Petrol je sicer v prvem četrtletju ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov, 4 odstotke več kot lani in 31 milijonov čistega dobička, kar je dvakrat več kot lani.

Politična igra?

Slišati pa je tudi namige, da gre pri spremenjeni uredbi za politično maščevanje Golobove vlade, ker ni dosegla svojega pri vodenju Petrola

Vlada uvede regulacijo cen goriva še na AC. Čisto slučajno, nima veze, da so Goloba izigrali pri vodenju uprave Petrola.
Petrol v jok, da to je pa konec. Lani 146mio čistega dobička.
Končno 1x profitiramo državljani, ko se leve elite tolčejo med sabo. https://t.co/gnj26jIok2

— Boštjan Perne (@bostjanperne) June 16, 2025

Petrolov odziv pa prav tako dobiva politične razsežnosti. »Ko podjetje, ki ima pomembno vlogo v naši družbi na omembo regulacije cene odgovori z napovedmi zmanjševanja obsega storitev in podpore skupnosti, se postavi vprašanje razumevanja njegove vloge v skupnosti. Od podjetja, ki v uspešnih letih deli dobičke in krepi svoj položaj, je razumljivo pričakovati, da se v zahtevnejših časih ne odzove z ukrepi, ki prizadenejo prav tiste, ki mu omogočajo delovanje,« je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kumer sicer ne pojasnjuje, kaj je mislil s težkimi časi in kako reguliran bencin na avtocestah to rešuje.

Je pa dodal, da ne pričakuje poslovanja z izgubo, da pa pričakuje ravnotežje med interesom podjetja in javno koristjo. »Iskreno upam, da bo Petrol vseeno izbral pot razuma, ki krepi zaupanje in dolgoročno vlogo v skupnosti,« je sklenil minister.

Oglasila se je tudi direktorica Inštituta 8 marec Nika Kovač  in Petrolu očita, da ne nagovarja skupnosti ker se upira zavzemanjem države za bolj pravične cene – in pričakovano dobila precej odzivov. Nekaj smo jih zbrali v nadaljevanju.

Zakaj ne problematizirati zelo visokih trošarin? Trošarine so tiste, zaradi katerih plačujemo visoke cene bencina. Z normalnimi trošarinami bi lahko bila cena nižja 20-30%.
Marža na liter je zelo nizka. Če želijo razvoj in plačevati delavce, gre to iz marze.

— Marjan (@obzorje1) June 21, 2025

Ključno je vprašanje, ali je Petrol kdaj financiral tudi Kovač & comp. Ker če jih je, potem je njena zamera “nevladnikov” razumljiva, napad na Petrol pa rezultat užaljenosti in jeze, ker ne bo več denarja. https://t.co/uSl9WVQTg9

— Dejan Steinbuch (@steinbuch) June 21, 2025

Tudi najbolj neumen sodnik v državi bo razumel, da so 60% cene goriva dajatve, 32% nafta, 8% pa marža ter, da je zato problem požrešna država, ki zlorablja svojo vlogo regulatorja in ne trgovci in bo 30mio€ strošek davkoplačevalcev, odvetniki bodo pa vmes še zaslužili.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) June 20, 2025