Če bi bila obdavčitev goriv v Evropi primerljiva z ameriško, bi liter bencina, kot ugotavljajo pri Financah, danes stal približno en evro. A realnost je drugačna, saj trenutno denimo v Sloveniji trenutno liter neosvinčenega bencina stane okoli 1,6 evra, pri čemer več kot polovico cene predstavljajo davki.
Po podatkih Evropske komisije je Slovenija med državami z najvišjim deležem davkov v ceni bencina. Ti so konec marca 2026 znašali okoli 57 odstotkov, pred tem celo 60 odstotkov. Povprečje v EU je sicer nižje, a še vedno visoko, okoli 52 odstotkov. V praksi to pomeni, da za liter goriva približno en evro odpade na trošarine, DDV in okoljske dajatve.
Ključna razlika med Evropo in ZDA ni le v cenah, temveč v celotnem gospodarskem modelu. V ZDA davki na gorivo predstavljajo le med 15 in 20 odstotkov končne cene, kar neposredno vpliva na nižje stroške mobilnosti, logistike in industrije. Prav to je eden od razlogov, zakaj je energija v ZDA bistveno cenejša in gospodarstvo konkurenčnejše.
Na to je opozorilo tudi poročilo Mario Draghi, ki izpostavlja, da visoki stroški energije Evropi jemljejo konkurenčnost, zlasti v energetsko intenzivnih panogah. Ob tem pa EU hkrati vztraja pri ambiciozni zeleni tranziciji, kar dodatno zvišuje stroške.
Težava ni zgolj v višini davkov, temveč v njihovi vlogi. V Evropi so postali orodje za financiranje širokega spektra politik, od okolja do sociale. Leta 2024 so prihodki od davkov na goriva v EU dosegli več kot 300 milijard dolarjev, kar kaže, kako pomemben vir javnih financ predstavljajo.
Zato hitra pocenitev goriv na ameriško raven ni realna. Zahtevala bi globoke spremembe, vključno z manj javne porabe, drugačne prioritete in verjetno tudi nižji življenjski standard. Ključno vprašanje pa ostaja ali je Evropa pripravljena na tak kompromis v imenu konkurenčnosti.
Komentirajo lahko naročniki