Po 35 letih vojskovanja naposled prijatelji? Kaj dogovor o miru med Armenijo in Azerbajdžanom pomeni za Kavkaz, Evropo in svet

»Dolgo časa, 35 let, so se borili, in zdaj so prijatelji. In prijatelji bodo dolgo časa.« S temi besedami je ameriški predsednik nagovoril novinarje na tiskovni konferenci skupaj z Azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim in armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom, ki sta s Trumpom parafirala mirovno zaobljubo – do dokončnega mirovnega dogovora jih namreč loči še nekaj korakov.

Gre za zgodovinski dogovor, na podlagi katerega naj bi bil sklenjen trajni mir med državama, med katerima so še leta 2023 potekali spopadi, zadnjih 35 let pa je bila meja med njima zaprta. Zdaj naj bi se odprla. Dogovor nakazuje tudi pomembne geopolitične premike na Kavkazu in je hkrati pomembna šola geopolitike posebej za Evropo in majhne narode, kot je Slovenija.

Kljub visokoleteči Trumpovi izjavi o prihodnjem prijateljstvu, sicer Ilham Alijev in Nikol Pašinjan verjetno nikoli ne bosta zares prijatelja, a že dejstvo, da se med državama urejajo razmerja, ob tem pa pomemben vpliv na regijo izgublja Rusija, je za Trumpa pomemben diplomatski uspeh. Že sam dogodek prejšnji petek v Beli hiši pa sorazmerno nepričakovano presenečenje.

Konec dolgoletne vojne in »Trumpov koridor«

Dogovor, ki so ga parafirali vsi trije voditelji v ključnih točkah predvideva:

• Mir med državama, ki sta bili v aktivnem ali zamrznjenem konfliktu od leta 1991.
• Medsebojno priznanje mednarodno priznanih teritorijev obeh držav in označitev meja med državama. Ta točka je posebej boleča za Armenijo, ki se tako odpoveduje teritorialnim težnjam po zgodovinsko z Armenci poseljeni regiji Gorski Karabah, ki je po mednarodnem pravu sicer del Azerbajdžana, jo je pa Armenija obvladovala do leta 2023, ko jo je v celoti osvojil Azerbajdžan in od tam pregnal armensko prebivalstvo.
• Normalizacija odnosov med državama, odprtje meja, začetek medsebojne trgovine.
• Vzpostavitev koridorja skozi južni del Armenije, ki bi Azerbajdžanu omogočal neoviran promet med matično državo in eksklavo Nahičevan, imenovan Trumpova pot za mednarodni mir in napredek, ki jo bodo zgradili in upravljali Američani. Tudi ta točka je v velikem interesu Azerbajdžana.

Trump je z obema državama podpisal tudi dvostranske dogovore o investicijah in sodelovanju.

Nedorečenosti in ovire do implementacije

V Beli hiši parafiran dogovor sicer še ne velja, dokler ga ne potrdita tudi parlamenta obeh držav. V Azerbajdžanu, kjer avtokrat Alijev vlada že 22 let, po tem, ko je žezlo prejel od svojega očeta, ni pričakovati večjih zapletov, saj Azerbajdžan dogovor v veliki meri vidi kot zmago in dosego dobršnega dela svojih interesov.

Bolj napeto bo potrjevanje sporazuma v Armeniji, kjer mnogi dogovor vidijo kot kapitulacijo oz. odpoved delu svojih vitalnih interesov, hkrati pa ima sporazum še nekaj nedorečenosti.

Ni še jasno, na kakšen način bo potekal nadzor nad Trumpovo cesto. Armenija si je namreč izpogajala avtonomijo nad cesto, ki bo potekala po njenem ozemlju, Azerbajdžan pa neoviran dostop za svoja vozila. Kako se bodo mejni nadzori, carinjenje in nadzor nad blagom izvajali v praksi, ni dorečeno.

Prav tako se dogovor ne dotika preko 100.000 armenskih beguncev, ki so po Azerbajdžanskem zavzetju regije zbežali iz Gorskega Karabaha in so zdaj notranje razseljeni v Armeniji, iz Gorskega Karabaha pa poročajo tudi o tem, da Azerbajdžan sistematično briše in ruši sledi armenske preko tisočletne poselitve tega območja (vključno s samostani in cerkvami). Azerbajdžan naj bi še vedno tudi zadrževal nekaj več kot 80 armenskih talcev iz časa vojne leta 2023. Njihove usode se dogovor prav tako ne dotika.

Za sprejetje dogovora mora Armenija najprej spremeniti ustavo, da iz nje odstrani reference na Gorski Karabah, šele potem bodo dogovor sprejeli v Azerbajdžanu. Tukaj pa se lahko posebej zaplete, saj bodo v Armeniji čez približno eno leto volitve, aktualni premier Pašinjan ni na vrhu priljubljenosti, marsikomu pa vsebina dogovora ni posebej všeč. Povsem mogoče je torej, da bo ustavo, če bo temu sploh naklonjena, spreminjala šele nova vlada čez dobro leto.