Orbán padel: Tisza Pétra Magyarja z ustavno večino prevzema Madžarsko in spreminja Evropo

Orban je padel. Trdo in dokončno. Njegovih dosežkov ni treba posebej omenjati, saj je realnost njegove vladavine našemu bralstvu znana. Ljudstvo je na volitvah povedalo svoje, in doslej opozicijska stranka Tisza Pétra Magyarja je dosegla 138 od 199 poslanskih sedežev. Fidesz jih je dobil 55, njegov satelit Mi Hazánk pa šest. Od danes naprej Madžarska, Evropa, in tudi svet ne bodo več enaki.

V brutalni volilni kampanji smo videli vrtiljak čustev, ki so že dolgo tlela v tisti nezadovoljni strani ljudstva. Pred kakima dvema letoma še niso videli možnosti za spremembe, in družba je bila v mentalnem krču. Ni bilo vzvodov, medijev ali političnih strank, na katere bi se tisti, ki niso podpirali Fidesza, lahko oprli. Šlo je celo tako daleč, da je Fidesz s svojo retoriko “privatiziral” narodno istovetnost: državni simboli so država, država je Fidesz in Fidesz je Orban.

Magyar bi omejil vpliv v politiki

A Magyar se je dela lotil resno in sprožil plaz, ki je z razkritji in pričevanji posameznikov iz sistema odnesel vladajočo garnituro. Jeza je vodila v evforijo, in zmaga opozicije se je zdela na dlani. Ostajal pa je kanček tesnobe: kakšna bo reakcija vladajočih na morebitni poraz, in ali ga bodo sploh priznali? Volilne prevare so pri sosedih prej pravilo kot izjema.

🇭🇺🍾 Footage of the celebrations of “Tisza” supporters in Budapest pic.twitter.com/RrAGom2i9W

— Savchenko Volodymyr (@SavchenkoReview) April 12, 2026

Orban je Magyarju sicer čestital za zmago in se umaknil v opozicijo. Kar pa novemu vodji ne prinese lahkega vladanja. Čeprav bo vlado sestavljal s kadri ene stranke, bo naletel na javno upravo in “neformalne povezave”, ki jih dolga leta gradil Fidesz. Mnogi od teh akterjev so delovali v korist vladajoče stranke in njenega vodje, ali pa so preprosto verniki, ki se bojijo sprememb. Jasno je, da Fidesz reform nove vlade ne bo mogel ustavljati na parlamentarnih glasovanjih. Jasno pa je tudi, da bo v reforme težko prepričati marsikateri javni sistem.

Tisza ima sama ustavno večino. Tolikšno moč eni stranki daje večinski volilni sistem, in Magyar je v včerajšnjem zmagovalnem govoru jasno napovedal reformo, ki bo zagotavljala več strank, ki bodo imele sorazmerno manjši vpliv. Tudi službovanje na mestu predsednika vlade bo omejeno na največ dva mandata. To so koraki k pluralizaciji in večjemu demokratičnemu nadzoru; enako tudi reforma sodstva, ki je v precejšnji meri koruptivno. Na to temo lahko pričakujemo burne dogodke: mnogo moralno spornih postopkov, ki jih je izvajala Orbanova oblast, denimo nadzor nad mediji, sodstvom in organi pregona ter koruptivna dejanja je bilo vnaprej legaliziranih ravno zaradi premočne večine v parlamentu.

Orban je sicer izjavil, da bo od slej “služil državi” v opoziciji, a glede na težo afer prevladuje mnenje, da bo, če že ne on, marsikdo od njegovih v prihodnosti služil v zaporu.

With over 84% of the votes counted, Péter Magyar and his centre-right conservative Tisza Party have already far exceeded expectations, securing 138 of 199 total seats in the Hungarian Parliament, providing them a supermajority over Prime Minister Viktor Orbán and his Christian… pic.twitter.com/cCzI30tTeA

— OSINTdefender (@sentdefender) April 12, 2026

V pričakovanju depolitizacije

Magyar se bo verjetno lotil “depolitizacije” podsistemov, a za razliko od slovenske verzije, ki je prinesla uvajanje enoumja, pričakujemo več pluralnosti in demokratičnih načel. Najverjetneje se bo preoblikoval tudi politični spekter: trenutno imamo dva glavna dejavnika, populističnega nacionalista Orbana in krščanskega demokrata Magyarja. A njegova Tisza ni celostno krščansko demokratska stranka, temveč večbarvni zbir političnih opcij, poenoten v cilju strmoglavljenja dosedanje oblasti, in najverjetneje stranko čaka fragmentacija na štiri ali pet ideološko različnih strank. A po vsej verjetnosti še ne v tem mandatu.

Središče političnega prostora je bil doslej Orban in njegova osebnost, ki je razdvajala: bil si lahko za ali proti. S takšnim pozicioniranjem in izključevanjem si je jamo skopal Orban sam, in najbrž smo priča koncu njegove politične kariere. Magyar je povedal, da bodo morali tisti, ki so 16 let gradili vladavino, zapustiti javno življenje. S tem je napovedal neko vrsto lustracije, a ni jasno, kako naj bi jo izvedli.

Ob tem se je pri mnogih porajal strah, da bodo državo preplavili migranti, ter da jo bo prevzela dekadenca. Toda afere so pokazale, da je bila v primežu dekadence ravno zadnjih 16 let.

Izgubljeni kompas in porušeni ljubezenski trikotnik

Kljub temu je bila tematika morale in identitete tista, s katero si je Orban utrdil pozicijo v mednarodni politiki. Kot zaprisežen antiglobalist se ni obračal k Zahodu, torej k lastni civilizaciji, temveč h Kitajcem, Arabcem in srednji Aziji. Bolj globalno ne gre.

V resnici je šlo za utiranje poti tujim dejavnikom v Evropo in na Zahod. Tistim dejavnikom, ki so Zahodu nasprotni. Strateška vrednost Madžarske je predvsem v načelu soglasnega odločanja in pravice do dodtopa do podatkov. Blokada pomoči Ukrajini in izdajanje informacij Rusiji sta zagotovo največja dosežka njegove mednarodne politike, ki si ju velja zapomniti. Dokaj uspešno igranje pete kolone je skušal opravičiti s tem, da kot kristjan kljubuje Bruslju in njegovi dekadenci. Konzervativizem in krščanstvo v praksi nimata prav dosti s sovraštvom do EU in prijateljstvom s Putinom.

Orban si je želel prijateljevanja tudi s Trumpom, a ga ni dobil. Izjavil je celo, da bi se na njegovi strani bojeval v Iranu. Torej proti svojemu prijatelju Putinu. Zunanja politika ni imela kompasa, in nacionalni interes je bil večinoma osebni interes. Pred volitvami ga je namesto Trumpa obiskal podpredsednik Vance; Trump najbrž ni hotel druženja s skorajšnjim poražencem, in tudi Vance ga je na nek način pustil na cedilu, ko je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z vsako madžarsko vlado. Ljubezenskega trikotnika med avtoritarci tako ni več.

Hkrati pa je dogajanje na Madžarskem opozorilo ostalim voditeljem samovoljnega kalibra. S strani slovaške opozicije prihajajo glasovi, da je Fico naslednji. Nekoliko bolj zadržano je na isto pot stopil češki Babiš, pa vendarle.

Propad trojanskega konja in obtožba izdaje

Na drugi strani je Magyar dobil podporo s strani predsednice Evropske komisije von der Leynove. Bodoči premier torej gleda drugam, na Zahod. To ne pomeni, da je strasten podpornik politike predsednice EK, pač pa, da bo svojo državo svetovno nazorsko umestil v civilizacijski okvir, v katerega spada. Madžarsko so z dobrodošlico vabili nazaj na Zahod mnogi, od avstrijskih humoristov do poljskega predsednika vlade. Tusk je kot voditelj vzhajajoče evropske sile in kot Poljak sporočil, da je prijateljstvo med narodoma še živo in ni pozabljeno, ter da naj se vrnejo nazaj.

Precej manj navdušeni pa so v Moskvi, saj so izgubili prvovrstnega trojanskega konja. Rusi bodo sedaj dihali težje, Zahod (in Ukrajinci) pa lažje. Zunanja politika ne bo več podvržena pro ruskim izsiljevanjem in lobiranjem, prav tako bodo skrivnosti v evroatlantskih ustanovah varnejši. Mimogrede, zunanji minister Szijjártó naj bi bil v kratkem obtožen izdaje.

Ker se bodo po vsej verjetnosti sprostile tudi evropske milijarde, se bodo s tem zaprla vrata tudi kitajskim in arabskim posojilodajalcem in vlagateljem, to pa pomeni zmanjšanje njihovega vpliva na državo, in spet smo pri večji stabilnosti in dejanski suverenosti Madžarske. S tem bo zatesnjena velika luknja tujega vpliva sredi Evrope.

Od sanj k delu

Če sklenemo, na domačem parketu se obetajo velike sistemske spremembe. Izkušnje s korupcijo in zlorabo moči so bile brutalne, zato Magyar napoveduje vzpostavitev varovalk. Madžarska se bo tako imela možnost spremeniti navznoter; odpirajo se vrata dvigu politične kulture in demokratičnih standardov, s tem pa tudi gospodarskega razvoja.

Obenem bo na mednarodnem prizorišču naša vzhodna soseda spet umeščena v Evropo. Torej, en ruski satelit manj v EU in Natu. Normalizacija odnosov tako na bilateralni ravni kot z institucijami obeta večjo stabilnost in homogenost celine. To ne pomeni podrejanju idejam od zunaj, pač pa vzpostavitev dialoga, ki je bil do sedaj močno omejen, zaradi česar sta trpele vse vpletene strani.

Kaj pa Slovenija? Mnogo se je govorilo o (nekdanjem?) Janševem prijateljevanju z Orbanom, ki pa je, vsaj javno, ob začetku ruske agresije na Ukrajino izginilo. Janša je za EU in NATO, Orban za Rusijo. Naj bo to Janša ali kdorkoli drug, novi mandatar bo imel priložnost vzpostaviti partnerske odnose s sosedi. V tem trenutku je vsekakor bolje, če si Magyarjev, ne Orbanov prijatelj.

Vse to so zaenkrat le pričakovanja. Včeraj so bile dovoljene sanje. Danes je potrebno začeti delati.