Izteka se eden bolj bizarnih tednov v slovenski politiki, ki pa po svoje razgalja pravo naravo nekaterih družbenih, oziroma recimo jim raje političnih, akterjev. Omenimo tri in začnimo pri najmanj pomembnem.
Dolgoletna aktivistka na področju starejših in nekdanja predsednica Združenja Srebrna nit, Biserka Marolt Meden, se je formalno vrnila, kamor je ideološko vedno pripadala. »V Levici se bo zavzemala za dopolnitev področja dolgotrajne oskrbe,« so Meščevi zapisali v PR sporočilu, na kar je naš komentator Peter Merše cinično-šaljivo pripomnil, le s čim bo velika promotorka asistiranih usmrtitev dopolnjevala to področje.
Pečečnik presenetil. Ali pa tudi ne
Svojo kariero na čelu Kluba Slovenskih podjetnikov (SBC) je na, milo rečeno, nespreten način, zapečatil podjetnik Joc Pečečnik. Splošen konsenz v gospodarskih, ekonomskih, podjetniških in obrtniških krogih je, da so politike Golobove vlade za slovensko gospodarstvo škodljive, o čemer priča več objektivnih statističnih kazalcev.
Tudi Pečečnik je bil kritičen vse do trenutka, ko res šteje – dveh mesecev pred volitvami – ko je v imenu SBC-ja poslal PR sporočilo z naslovom: “Golob in njegova vlada sta za podjetnike in obrtnike naredila to, kar do sedaj ni naredila še nobena vlada,” pri čemer je imel v mislih sprejeti Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku.
Golobovi propagandisti na Siolu (in še kje) so Pečečnikovo sporočilo spolirali v udaren medijski naslov: Pečečnik presenetil: Golobova vlada za podjetnike naredila več kot katerakoli do zdaj, Joc pa je prostor za hvalo Goloba terjal od »mačke« na Financah. Podjetniški srenji je odneslo pokrov, »zapoznelo poročno darilo«, kot ga je v tedenskem Safariju posrečeno imenoval gost Antiša Korljan, pa je Golobovemu svatu Pečečniku razneslo v obraz.
Predvsem je to zgodba o vladi, ki manipulira z vsemi komunikacijskimi kanali.
Tu so šli tako daleč v absurd in izbrali tako velikega cepca za ustnik svoje propagande, da se končno ni izšlo in se je folk uprl. A to je le vrh ledene gore. Pomislite kolikokrat je pa šlo skozi. https://t.co/Rr9PZTwB45— Rok Novak (@Rok_Novak) January 31, 2026
Joc Pečečnik je iz oportunizma in lastnih interesov na kocko postavil ugled SBC-ja, kar je odneslo njega in celoten upravni odbor – legitimnost bodo iskali na volilni skupščini. Je pa njegovo ravnanje zgovoren simptom, ki se v podjetniško-gospodarskih krogih, sicer v milejši obliki, pred volitvami pojavlja že vrsto let: podjetniki, sicer kritični do gospodarsko škodljivih politik levih vlad, pred volitvami zavzamejo oportunistično držo in ne rečejo bobu bob. Nedvomno iz strahu pred maščevanjem oblasti (diskreditacije, inšpekcije …) in izgube poslov, pa vendar: po svoje so si za razmere, v kakršne so jih potisnili Golobovi, krivi tudi sami.
Kdo za vraga je Nika Kovač?!
Tretja, v hudi konkurenci najbolj bizarna zgodba pa je ta o burgerjih in Anžetu Logarju. Preobrazba neke FB skupine iz hamburgerske v Demokratsko je postala tema tedna, vredna osrednje obravnave informativnih oddaj največjih televizij. Ne zato, ker bi v resničnosti za slovenskega volivca karkoli pomenila, temveč zgolj zato, ker se je vanjo vtaknila neka Nika Kovač.
Z »neka« ne mislim slabšalno, temveč zgolj začudeno, kako lahko ima neka aktivistka samozvanega inštituta – nevladne organizacije, ki se naj bi ukvarjala s pravicami žensk (kaj ima s tem Logar?), moč, da s tako obskurno temo spravi sebe v duel s targetiranim politikom v Odmeve in na 24ur zvečer?
Medtem ko akterka zrcalne, konservativne civilne družbe, Urša Cankar Soares, na RTV Slovenija ne more niti do vratarja, cela štala pa je izbruhnila, ko jo je Možina pred časom hotel povabiti na intervju?!
In ne samo to. Kako ima lahko takšno moč, da oblast, ki ne posluša nikogar: ne uglednih ekonomistov, finančnikov, gospodarstvenikov, obrtnikov, kmetov, sindikatov, pravnikov, niti parlamentarne zakonodajno-pravne službe in včasih celo niti same sebe, skoči takoj, ko Nika dramatično zahlipa, da je nad nečem razočarana in žalostna?
Vladna propaganda za proračunski denar?! Nič narobe, naj »ljudje vidijo, koliko dobrega je bilo narejenega v zadnjem mandatu« (podpredsednik vlade Arčon). Nika Kovač: »Razočarana sem«. Vlada: okej, umikamo razpis.
Kandidat Svobode za ustavnega sodnika: »Pri pravici do splava bi morali iskati skupna izhodišča med levimi in desnimi«. Nika: »Nesprejemljivo!«. Oblast: okej, ga že umikamo.
Da več ne naštevamo. Ne bi se čudil, če tudi za napovedanim rahljanjem nedavno zaostrenih pogojev za normirane s.p.-je stoji ravno inštitut 8. marec. Peter Merše je namreč v raziskavi njihovega financiranja razkril, da pri dobrih 700 tisočakih letnih prihodkov nimajo niti enega zaposlenega. Sklepamo lahko, da so številni aktivisti 8. marca normirani s.p-jevci, oziroma »prekarci«, kot ta status imenujejo v levičarskem besednjaku.
Koga brigajo hamburgerji?
In nenazadnje, »Zakaj na tem svetu bi se nevladna organizacija, ki se ukvarja s pravicami žensk, že nekaj tednov divje zaganjala v politika, ki mu ni mogoče očitati nobenega greha v odnosu do žensk?« se je v nedavni kolumni na Zanima.me vprašala Andreja Barat.
Res, pred nosom imajo ljubljanskega župana, ki »porihta vse«, od penthausov, kanalizacije čez pitno vodo, prve postave Olimpije do obupane farmacevtke, pa od njega ne terjajo ničesar. Na podlagi Šutarjevega zakona policisti za varnostno tvegano območje razglasijo njim ljubo Metelkovo z okolico, finančna uprava pa rubi otroške dodatke materam samohranilkam, a od Goloba ne terjajo ničesar. Spolni predator iz Fotopuba se že skoraj leto dni pred sodiščem »skriva« na umetniških in pornografskih festivalih po evropskih mestih, pa odgovornosti za to 8. marec ne terja od nikogar.
Zgoraj naštetim nobene, opozicijskim politikom Logarju, Janši in Vrtovcu pa namenjajo več kot pol letošnjih objav na svojem X profilu.
Naj X-ajo kar hočejo, a pomembno je vedeti, kaj so oz. kaj niso
Res je. Kdo smo mi, da bi pametovali, o čem naj X-a neka nevladna organizacija, v katere politike se naj zaganja in katere »pereče problematike« naj favorizira? Punce z »njihovo Niko« na čelu imajo vso svobodo, da si teme, tarče in bitke izbirajo same in priznanje jim gre, da znajo »fajtati« zelo prodorno in učinkovito.
Na nas pa je vendarle opozorilo, da ne gre za nikakršno od politike neodvisno civilnodružbeno organizacijo, temveč prej njeno podaljšano roko, katere cilj je na gverilski način doprinesti k ohranitvi levičarske oblasti v Sloveniji. In to izredno močno in vplivno gverilo, zalito s tujim denarjem progresivne svetovne elite ter z neomejenim dostopom do osrednjih slovenskih medijev, na čelu z nacionalno RTV Slovenija.
Nika Kovač torej ni žrtev nikogar in ničesar, temveč izjemno vplivna operativka mednarodne progresivistične agende. Tako vplivne, da jo strumno in pozorno posluša tudi slovenska oblast, ki sicer ne posluša in ne upošteva nikogar.
Komentirajo lahko naročniki