NSi z Demokrati družno nad “serijsko kršiteljico zakonov”. Janša ciničen do Logarja

»Rad bi vas obvestil, da je poslanska skupina NSi skupaj s poslansko skupino Demokrati vložila interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko,« je danes tik pred letom v Bruselj sporočil predsednik NSi Matej Tonin, ki je že po preštetju referendumskih glasovnic ocenil, da je čas, da ministrica odide.

Čas za to je bil sicer po mnenju NSi že prej. Interpelacijo so tako spisali že po ugotovitvah kršitev na področju finančno materialnega poslovanja ministrstva, referendumski rezultat je le še pika na i, ki so jo s svojim glasom postavili še volivci, pravijo.

Da bi Vrečkovo premier moral žrtvovati, če želi preživeti, je prepričan politolog dr. Miro Haček. Analitik Antiša Korljan pa interpelacijo vidi kot »poskus skočiti na vlak, ki ga je s perona premaknil Janez Janša.«

Ker NSi sama nima potrebnih desetih glasov za vložitev interpelacije, so slednjo že pred meseci ponudili v sopodpis tako SDS kot tudi Demokratom. V SDS so sodelovanje zavrnili, Demokrati pa so tedaj ocenili, da za to ni pravi čas. Po nedeljskem referendumu pa so se »omehčali« in se odločili pristopiti zraven.

Na odločitev Demokratov, da priskrbijo manjkajoče glasove za interpelacijo, se je zelo kritično odzval Janez Janša:

Iščemo kak javni poziv stranke z ukradenim imenom in mandati @DemokratiSLO volivcem za udeležbo in glasovanje na referendumu. Ima kdo?

Ker po zmagi na referendumu so nenavadno oživeli. Pred njim pa jim je bil referendum nepotreben.🤠 pic.twitter.com/jFeVRSYVI1

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 12, 2025

Neuradno je slišati tudi, da je referendumski rezultat Demokrate, ki kampanje v njem sploh niso prijavili, precej presenetil in se po izidih priključujejo na ta vlak, kar pa gre na roko tudi NSi, saj lahko tako interpelacijo vloži tudi brez podpore SDS. Kljub temu neuradno računajo, da SDS Aste Vrečko v Državnem zboru ne bo podprla in bodo pri interpelaciji sodelovali. V nasprotnem primeru bi bil to po oceni kolumnista in komentatorja Antiše Korljana »zabaven razplet.«

Finančne kršitve, škodljivi zakoni, uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve

Med očitki v interpelaciji sicer prednjačijo ugotovitve finančnih kršitev, ki jih je že pred meseci razkrila Komisija za nadzor javnih financ oz. konkretno:

• Izplačilo finančnega dela Prešernove nagrade brez pravne podlage Svetlani Makarovič, ki jo je leta 2000, ko ji je bila podeljena, zavrnila,
• Nepregleden in neracionalen najem nadomestnih prostorov za ljubljansko Dramo, ki bo davkoplačevalce stala vsaj tri milijone evrov.

Poleg ne-transparentne in nezakonite porabe sredstev pa ji očitajo tudi proti-slovensko delovanje in uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve ter delovanje zoper blaginjo Slovenije, sprejemanje škodljivih zakonov, ravnanje v nasprotju s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, kršenje zakona o varstvu kulturne dediščine in Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, poudarjajo tudi sporni zakon o medijih ter tudi ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve.

Predlagatelji si ne delajo utvar, da bodo zbrali dovolj glasov na glasovanju o interpelaciji, temveč želijo v prvi vrsti »predstaviti dejstva, ki bodo odmevala,« tako prvopodpisani pod interpelacijo Janez Ciglar Kralj. »Tolikokrat je kršila zakon, da nikakor ni primerna, da bi bila še naprej ministrica,« je prepričan in doda, da ni vse v glasovanju ter da so interpelacije odnesle že mnoge ministre s tem, ko so razkrile njihova neprimerna ravnanja in ustvarile javni pritisk. Kot pravi delujejo po principu »Resnica nas bo osvobodila,« četudi glasov na koncu ne bi bilo dovolj.

pic.twitter.com/BNpdJBK6Zt

— Spremljamo (@spremljamo_tw) May 12, 2025

Bi jo Golob lahko vrgel čez ramo?

Da jo nameravajo podpreti napovedujejo tako v Svobodi, kjer podpredsednik Matej Arčon poudarja, da lahko ministrica mirno spi, kot tudi v SD, kjer so sicer kritični do bojkota referenduma, h kateremu sta pozivali preostali koalicijski stranki. A »mirno je spal marsikateri minister, dokler ni bil vržen čez ramo,« odgovori Cigler Kralj, ki zavrača tudi očitke, da gre za solo akcijo NSi manj kot 24 ur po tem, ko je predsednik NSi Matej Tonin v odzivu na referendum ocenil »Od danes bo vse lažje in je zmaga desnosredinske vlade mogoča.« Tudi ta interpelacija je po oceni Cigler Kralja gojenje tega upanja. Ker so pred časom v SDS sodelovanje v tej isti interpelaciji že zavrnili, pa se jim ni zdelo smiselno, da jih k njej vabijo znova.

Antiša Korljan interpelacijo razume kot »poskus skočiti na vlak, ki ga je s perona premaknil Janez Janša.« Kritičen je predvsem do dela interpelacije, ki govori o odnosu do osamosvojitve in nekdanje države, kjer je prepričan, da je interpelacija »izrazito ideološka, nevsebinska in moralizatorska. Počasi se bomo morali naučiti, da je politika več od zaklinjanj na ‘tekovine revolucije’.«

Če se katera od strank ne premisli oz. je ne žrtvuje predsednik vlade, Korljan ocenjuje, da ima ministrica stabilno podporo. Da bi jo premier moral žrtvovati, če želi preživeti, pa po drugi strani v svoji analizi referendumskih rezultatov ocenjuje politolog Miro Haček. Edini scenarij, po katerem Golob preživi, je met čez ramo Aste Vrečko, na katero bi zgrnil tudi vso krivdo za propad referenduma in jo »brcnil iz koalicije,« s čimer bi omogočil politično preživetje tako sebi, saj bi pritegnil pozornost in otežil delo Prebiliču, kot Levici, ki bi se v opoziciji lahko distancirala od vlade.

Golob bi moral ministrico Vrečko odstaviti, in to čimprej, in večino krivde za polom naprtiti stranki Levica ter jo brcniti iz koalicije. S tem bi sebe in Svobodo pozicioniral bolj proti sredini, otežil delo Prebiliču in Logarju (ter se še bolj zajedel v SD), se pokazal kot močan…

— Miro Haček (@MHacek) May 11, 2025

Korljan je še prepričan, da je interpelacija za Asto vrečko lahko tudi priložnost, če bo nanjo prišla dobro pripravljena. »Bo pa morala biti prepričljiva, in to veliko bolj, kot je bila v referendumski kampanji,« zaključi.

Matej Tonin medtem poudarja, da se NSi s tem ne gre kulturnega boja, ter da so primarni očitki finančne narave in pričakuje, da bodo obrazložitev spornih ravnanj dobili prav v okviru interpelacije. Na vprašanje novinarjev je tudi priznal, da bi z današnje perspektive pred tremi leti po primerljivem referendumu o vodah ravnal drugače in tedanjega okoljskega ministra Andreja Vizjaka pozval k odstopu, ter da je NSi zaradi te napake plačala visoko ceno.