Nemški analitik opozarja na možen ruski napad na Estonijo do leta 2028. Strokovnjaki razdeljeni

Nemški vojaški analitik Carlo Masala, profesor mednarodne politike na Univerzi Bundeswehr v Münchnu, je v zadnjih tednih dvignil veliko prahu s svojo oceno, da bi Rusija lahko že do leta 2028 izvedla provokacijo ali omejen napad na Estonijo.

Masala, ki velja za enega najprepoznavnejših evropskih vojaških analitikov, v svoji novi knjigi If Russia Wins: A Scenario opisuje hipotetičen razvoj dogodkov, v katerem Moskva po morebitnem zamrznitvenem sporazumu v Ukrajini ponovno preizkusi odločnost zveze NATO za ukrepanje v obrambo držav članic zavezništva.

Njegova analiza temelji na več opaznih dogodkih, ki so v zadnjem letu povečali napetosti v Baltiku. Estonija je zabeležila več kršitev svojega zračnega prostora, med njimi tudi primer, ko so trije ruski lovci vstopili v estonski zračni prostor. Poljska je poročala o 19 ruskih brezpilotnih letalnikih, ki so preleteli njeno ozemlje, kar se je zgodilo kljub okrepljenemu nadzoru in protizračni obrambi. Baltske države so ob tem opozorile na povečano prisotnost ruskih enot v bližini njihovih meja, zlasti v Pskovski regiji.

Po Masalovem mnenju gre za “testiranje zavezništva” in ugotavljanje, ali bi bil NATO pripravljen enotno aktivirati 5. člen pogodbe Severnoatlantskega zavezništva, ki predvideva kolektivno obrambo v primeru napada na katerokoli članico. V pogovoru za Newsweek je dejal, da Rusija “postaja vedno drznejša pri preverjanju zmožnosti držav, da se odzovejo”, ter opozoril, da bi Kremelj lahko poskusil izkoristiti politične razkole znotraj alianse.

Je to realen strah?

A mnogi drugi analitiki Masalovega scenarija ne vidijo kot verjetne napovedi, temveč kot opozorilno simulacijo. Revija Foreign Policy je nedavno zapisala, da številni varnostni strokovnjaki Masalove ocene razumejo kot »najbolj črn scenarij«, ne kot realističen razvoj dogodkov.

Po njihovem mnenju bi bilo prikrito ali hitro zavzetje estonskega ozemlja izjemno težko, saj so baltske države močno okrepile svoje obrambne zmogljivosti. Estonija je denimo v zadnjih treh letih povečala vojaške izdatke na več kot 3 % BDP – kar sodi med najvišje deleže v EU – ter okrepila prisotnost zavezniških enot, vključno z Natovimi bojnimi skupinami in stalno prisotnostjo britanskih ter francoskih sil.

NATO je po ruskem napadu na Ukrajino izvedel največjo krepitev vzhodnega krila po hladni vojni, zato bi bil vsak poskus napada na baltske države takoj deležen odziva več držav.

Masalov scenarij tako ostaja predvsem opozorilo, kako bi lahko politična neenotnost in zmanjšana podpora Ukrajini odprli prostor za nove provokacije. Čeprav možnost napada ni izključena, večina neodvisnih analiz meni, da je ob trenutni ravni Natove prisotnosti v Baltiku verjetnost takšnega koraka nizka.