V preteklem tednu je medije razburila novica o samostojnem podjetniku »normirancu«, ki je v letu 2024 ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov in plačal preko milijon evrov dohodnine. Namesto pohval za visok prispevek v proračun so se razprave osredotočile na vprašanje, kako je takšen zaslužek mogoč v sistemu normirancev. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je dodal, da sistem normirancev izkoriščajo tudi tisti, za katere ni bil namenjen, in poudaril nepravičnost med poklici z visokimi materialnimi stroški, kot je mizarstvo, in tistimi z nižjimi stroški, kot so pisarniške dejavnosti.
A kot piše davčni strokovnjak mag. Ivan Simič, analiza podatkov Finančne uprave RS razkriva drugačno sliko. Povprečni prihodek samostojnih podjetnikov, ki vodijo poslovne knjige, je v letu 2024 znašal 121.421,14 evrov, medtem ko so normiranci v povprečju ustvarili 27.426,78 evrov. Povprečna davčna osnova je pri normirancih znašala 9.659,21 evrov, kar je nekoliko več kot pri tistih, ki vodijo knjige (9.364,88 evrov). Še bolj presenetljivo je, da so normiranci v povprečju plačali 1.928,60 evrov dohodnine, kar je 36,34 % več od 1.414,55 evrov, ki so jih plačali podjetniki z vodenjem knjig.
Skupno so normiranci v proračun prispevali 171,9 milijona evrov dohodnine, kar je dvakrat več kot 85,8 milijona evrov, ki so jih plačali samostojni podjetniki z vodenjem knjig. Podatki kažejo, da sistem normirancev ne le deluje, temveč znatno prispeva k proračunu. Sprememba obdavčitve normirancev zato ni bila upravičena, saj že zdaj plačujejo več kot njihovi kolegi z vodenjem poslovnih knjig. Razprava o pravičnosti pa bi morala upoštevati dejstva, ne le domneve.
O tem, kaj je pošteno in kaj ni, bi lahko razpravljali. Tako na primer ni pošteno, da če v zakonu piše, da nekaj ni obdavčeno, da Furs to obdavči, ker meni, da ni pošteno, da ni obdavčeno. S takšnim razmišljanjem lahko pridemo le v davčno anarhijo, ko ni več pomembno, kaj piše v zakonu, temveč je pomembno, kako si zakon razlaga tisti, ki ima oblast.
Komentirajo lahko naročniki