Ministrstvo za kulturo v javno obravnavo daje predlog novele zakona o RTV Slovenija, že drugo v mandatu te vlade. Rdeča nit tokratnih sprememb je financiranje zavoda. Po novem predlogu bi RTV prispevek avtomatsko usklajevali z inflacijo. Glede na njegovo višino bi določili tudi financiranje narodnostnih programov in sicer pri 8 % celotnega pobranega RTV prispevka v preteklem letu.
Novela daje nekaj več pristojnosti tudi finančnemu odboru RTV Slovenija, posebej pri oblikovanju cenikov in nadomestil za tržne dejavnosti. Predhodno bi moral podati tudi soglasje na nekatere odločitve uprave, preden jih ta posreduje Svetu RTVS. Določene službe tudi uradno vključuje v javno službo RTVS.
Svet RTVS ministrstvu očita, da priprava zakona poteka prepočasi, javni zavod pa se sooča z več milijonskim primanjkljajem.
Prejšnja novela zakona RTV Slovenija, s katero je aktualna vlada na začetku svojega mandata leta 2022 zamenjala vodstvo RTV Slovenija je sicer še vedno na Ustavnem sodišču. Ustavni sodniki o pritožbi nekdanjega predsednika sveta RTV Petra Gregorčiča in drugih vodstvenih kadrih namreč niso bili zmožni razsoditi z ustrezno večino, so pa odpravili zadržanje izvajanja, s čimer je vladajoča koalicija lahko izvedla čistko na javni radioteleviziji. Že takrat je bilo slišati tudi opozorila, da sedaj veljavni zakon ni premišljen in da bodo kmalu potrebne spremembe.
Pijani od velike volilne zmage so med prvimi zakoni aktualni vladajoči spremenili novelo zakona o RTV Slovenija. Tedaj novi zakon je imel en sam namen – zamenjati vladi nevšečno vodstvo javne radiotelevizije. Z novim zakonom so tako skrajšali mandate in odpoklicali vse vodstvene kadre, kar je manever, ki se ga v Sloveniji ni posluževala še nobena vlada, v tujini pa predvsem take, ki niso ravno zgled visoke demokratične kulture. Odpoklicani vodilni so omenjeni zakon tedaj v presojanje podali Ustavnemu sodišču.
Čeprav so obljubljali, da zadevo obravnavajo prednostno, razsodbe tudi po skoraj treh letih še vedno ni, pod domnevno hudimi političnimi pritiski pa so sodniki po nekaj mesecih odpravili zadržanje izvajanja novega, potencialno neustavnega zakona.
Dejstvo, da ga znova novelirajo pa pritrjuje kritikom aktualnega zakona, ki so pred tremi leti opozarjali, da gre zgolj za manever politične odstavitve vodstva s polnimi mandati in imenovanje “svojih” vodilnih, sicer pa je bil zakon precej nepremišljen – do te mere, da ga morajo znova novelirati.
Zdi pa se tudi, da je aktualno garnituro strah, da bi utegnila izgubiti volitve in skuša tudi za čas po volitvah na javni radioteleviziji ohraniti kar se da veliko vpliva ter otežiti prihodnji vladi, kakršnakoli že bo, morebitno prestrukturiranje zavoda, ki vse bolj tone v rdečih številkah.
Komentirajo lahko naročniki