Nemčija se je v razpravi o evropskih sankcijah proti Izraelu znašla v občutljivem položaju. Kancler Friedrich Merz je ob obisku v Madridu dejal, da bo Berlin dokončno stališče oblikoval do začetka oktobra, ko se bodo voditelji EU zbrali na neformalnem vrhu. Evropska komisija je medtem predlagala suspenz trgovinskih ugodnosti, ki jih ima Izrael na podlagi pridružitvenega sporazuma, ter sankcije proti skrajnim ministrom v izraelski vladi in naseljencem, odgovornim za nasilje na Zahodnem bregu.
Merz je ponovil, da Nemčija “trdno stoji ob Izraelu”, a je izraelski vojaški odziv v Gazi označil za nesorazmeren. Ob tem je poudaril razlikovanje med kritiko izraelske vlade in antisemitizmom, ki ga označuje za “strup, ki škoduje duši Nemčije”. Tovrstne izjave prihajajo v času, ko nemški Centralni svet Judov poziva vlado, naj se ne ukloni pritiskom iz Bruslja in naj nadaljuje brezpogojno podporo Izraelu.
Za razliko od Nemčije je Španija že javno podprla sankcije, Izraelova dejanja pa označila za genocid. Italija medtem večino ukrepov podpira, a zadržano pristopa k gospodarskim sankcijam, saj bi te lahko prizadele civilno prebivalstvo.
Nemčija tako ostaja ena ključnih držav, ki lahko določi usodo evropskega predloga. Odločitve v Berlinu bodo razkrile, ali bo prevladala zgodovinska odgovornost do Izraela ali pa pritiski evropskih partneric, ki od Berlina pričakujejo jasnejši odgovor na dogajanje v Gazi.
Nemčija se je v razpravi o evropskih sankcijah proti Izraelu znašla dobesedno med tnalom in nakovalom. Na eni strani stoji vse glasnejša evropska obsodba izraelskega početja v Gazi, ki ga številne članice označujejo za nesorazmerno in celo za kolektivno kaznovanje civilistov. Če Berlin ne bo sledil temu toku, ga lahko doleti gnev lastne javnosti, saj v Nemčiji narašča kritika izraelskega ravnanja in z njo zahteva, da politika izrazi jasnejšo distanco.
Na drugi strani pa ostaja Nemčija ujeta v močan zgodovinski kompleks. Občutek odgovornosti zaradi holokavsta in strah pred očitki antisemitizma pomenita, da Nemčija proti Izraelu kot judovski državi nikoli ne bo ukrepala enako strogo kot nekatere druge evropske države. Ta ambivalentnost je v nemški javnosti stalno prisotna: medtem ko del prebivalstva zahteva odločne sankcije, drugi menijo, da mora Nemčija ne glede na okoliščine ostati brezpogojna zaveznica Izraela.
Berlin bo moral torej iskati pot med zgodovinsko krivdo in sodobnimi moralnimi pričakovanji. Karkoli bo odločil, bo neizogibno kompromis in kompromis, ki bo težko zadovoljil obe strani.
Komentirajo lahko naročniki