Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo sprožil novo politično razpravo, ko je na svoji platformi Truth Social napovedal, da bo gibanje Antifa označil za »veliko teroristično organizacijo«. Odločitev je sledila atentatu na konservativnega aktivista Charlieja Kirka, katerega umor je po Trumpovem mnenju posledica »radikalne levice«.
ZDA so razglasile ANTIFO za teroristično organizacijo in bodo poleg pripadnikov skupine preganjali vse, ki jo financirajo in so od nje financirani.
Stranka Levica, njen izliv I8M in seveda Golob, ki jih ima v vladi so lahko upravičeno zaskrbljeni. pic.twitter.com/H5jUyiuod1— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) September 18, 2025
Trump je v objavi dejal, da bodo morali biti tudi financerji Antife podvrženi temeljitim preiskavam. »Z veseljem obveščam naše številne ameriške domoljube, da ANTIFO, bolno, nevarno, radikalno levičarko, označujem za veliko teroristično organizacijo,« je zapisal. Njegove besede so nemudoma naletele na podporo republikanskih kolegov v kongresu, ki so Antifo že dolgo obravnavali kot grožnjo.
Pravni strokovnjaki pa opozarjajo, da je poteza brez pravne podlage. Antifa namreč ni klasična organizacija, temveč ohlapno gibanje brez vodstva in formalne strukture. Nekdanji direktor FBI Christopher Wray je že leta 2020 dejal, da gre bolj za ideologijo kot organizacijo, kar otežuje njeno pravno označitev.
Kritiki trdijo, da Trump atentat na Kirka izkorišča za politične obračune ter poskus omejevanja svobode govora. Opozarjajo tudi, da bi takšen precedens lahko ogrozil druge protestne in aktivistične skupine.
Kljub pravnim nejasnostim pa Trumpova izjava v času napetih političnih razmer dviguje temperaturo. Njegovi podporniki menijo, da gre za zaščito skupnosti pred nasiljem, nasprotniki pa v tem vidijo nevaren korak k kriminalizaciji ideologije.
Ena stvar je gotovo, Trumpov udarec Antifi bo še dolgo odmeval.
Odločitev Donalda Trumpa, da Antifo označi za teroristično organizacijo, je sprožila plaz negodovanja in zgražanja. A treba je jasno povedati: Antifa nima prav nič skupnega z antifašizmom De Gaulla, Schumanna ali Giacoma Matteottija, ki so se borili za svobodo proti resničnemu fašizmu. Njene metode in logika imajo veliko več skupnega s Ku Klux Klanom, paradoksalno s skupino, ki so jo po ameriški državljanski vojni ustanovili prav demokrati, ki se danes zaklinjajo na boj zoper rasizma in za manjšine.
Vodje Antifa vsakogar, ki stoji milimeter desno od Trockega, razglasi za fašista, nacista ali rasista. S tem izpraznijo pomen teh besed, nasprotnikom pa narišejo tarčo na čelo. Takšna retorika ne osvobaja, temveč ustrahuje, ljudje pa si ne v Ameriki ne pri nas nočejo povedati svojega mnenja ravno zato ker se bojijo kletev ali še česar hudega s strani samozvanih borcev proti fantomskemu avtorritarizmu in fašizmu.
Prepoved Antife zato ni napad na politične nasprotnike, temveč na ekstremiste, ki skupaj z BLM predstavljajo levo stran kovanca, katere desna stran je KKK. Vsi ti izkoriščajo jezo in obup, da ustvarijo vojake kaosa. Edina napaka je, da se proti temu ni ukrepalo že prej. Morda bi bil Charlie Kirk še živ, njegova žena ne bi bila vdova, otroci pa ne bi ostali brez očeta
Komentirajo lahko naročniki